DZ je danes potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti. Poraba bo leta 2023 s 16,69 milijarde evrov najvišja doslej, nato se bo nekoliko znižala. Ob visoki rezervi za financiranje ukrepov za blaženje posledic energetske krize se bo primanjkljaj prihodnje leto povzpel na 5,3 odstotka BDP. Leta 2024 naj bi ostal pod tremi odstotki.
2,4 milijarde evrov namenjeno investicijam
Vlada je proračunske dokumente za prihodnji dve leti pripravljala v negotovih razmerah energetske krize in še vedno navzočega koronavirusa. Vseeno so naravnani razvojno, je v razpravi zatrjeval finančni minister Klemen Boštjančič. Za investicije je denimo načrtovanih največ sredstev v zgodovini Slovenije, to je več kot 2,4 milijarde evrov. V letu 2024 se bo ta številka znižala na 1,8 milijarde evrov. Če ne bi upoštevali investicij, bi prihodnje leto lahko beležili javnofinančni presežek, je v torek povedal Boštjančič.
Proračun za leto 2023 je DZ sprejel že novembra lani, z danes potrjenimi spremembami pa se poraba povečuje za 25 odstotkov na 16,69 milijarde evrov. Prihodki bodo s 13,38 milijarde evrov višji za 13 odstotkov.
Leta 2024, ko vlada pričakuje umiritev energetske krize in posledično znižanje inflacije, naj bi se v proračun steklo 13,79 milijarde evrov, odhodki pa so določeni v višini 15,51 milijarde evrov.
Vlada je za prihodnje leto predvidela visoko proračunsko rezervo, iz katere se bodo financirali ukrepi za blažitev posledic energetske krize in draginje. Tudi zato se bo primanjkljaj z načrtovanih letošnjih približno dveh milijard evrov zvišal na 3,3 milijarde evrov. Leto pozneje naj bi se ustavil pri 1,7 milijarde evrov.
Z integralnimi sredstvi in s podporo različnih mehanizmov EU se krepijo predvsem zelene investicije in investicije na področju digitalizacije. Med prioritetami so investicije v zdravstvo, raziskave in razvoj ter krepitev konkurenčnosti gospodarstva, je dejal Boštjančič. Za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo je v okviru proračunske rezerve predvidenih 1,2 milijarde evrov.
Več sredstev za lokalno raven
Proračuna spremlja zakon o njunem izvrševanju, v katerem je med drugim zapisano, da se bo leta 2023 država lahko zadolžila za skoraj pet milijard evrov, leta 2024 pa za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov. Zneski letnega dodatka za upokojence se bodo zvišali za pet evrov na 145 do 455 evrov.
Zvišujejo se tudi sredstva za lokalno raven države. Povprečnina za občine, ki je za letos določena v višini 645 evrov na prebivalca, se bo prihodnje leto zvišala na 700 evrov in bo enaka tudi v letu 2024. Posledično se povečujeta obseg sredstev za finančno izravnavo občin in obseg sredstev za uravnoteženje razvitosti občin.
Da se bo poraba lahko zvišala, kot določata proračuna, je DZ potrdil spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn. Z njim se poleg zgornje meje odhodkov državnega proračuna zvišujejo tudi dovoljeni obseg izdatkov občin, pokojninske in zdravstvene blagajne ter celotnih javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se leta 2023 zvišal na 5,0 odstotka BDP, nato pa se leta 2024 znižal na 2,2 odstotka BDP.
DZ je proračuna sprejel z glasovi poslancev koalicijskih poslanskih skupin ter narodnosti. Pred tem je zavrnil vseh 36 dopolnil, ki so jih pripravili v poslanskih skupinah SDS in NSi.
Poslanci potrdili zaključni račun lanskega proračuna
DZ je potrdil tudi zaključni račun državnega proračuna za leto 2021, ki mu je računsko sodišče izdalo pozitivno oceno, vnovič pa je prejel mnenje s pridržkom za pravilnost izvršitve. Za je glasovalo 78 navzočih poslancev, proti sta glasovala le dva poslanca - po eden iz Levice in SDS.
V proračun se je lani steklo 11,2 milijarde evrov prihodkov, kar je okoli 450 milijonov evrov več od načrtovanih. Odhodki so bili s 14,3 milijarde evrov za 785 milijonov evrov večji od predvidenih, posledično je bil višji tudi primanjkljaj. Znašal je 3,1 milijarde evrov.
Dolg državnega proračuna je konec lanskega decembra znašal 35,9 milijarde evrov oz. 69 odstotkov bruto domačega proizvoda. Znotraj teh številk so pomemben delež predstavljali ukrepi za omilitev posledic epidemije covida-19, vredni so bili 2,8 milijarde evrov.
Zaključni račun je tretje leto zapored dobil pozitivno mnenje računskega sodišča. Mu je pa sodišče znova izdalo mnenje s pridržkom za pravilnost izvršitve, čeprav se tudi tu število napak zmanjšuje. Napake so revizorji med drugim ugotovili pri dodeljevanju transferjev, izpolnjevanju določb pogodb, izplačilih v okviru covidnih ukrepov ter oddajanju javnih naročil.
Poslanci strank SDS in NSi, ki sta bili v letu 2021 del vladne koalicije, so v torek povedali, da bodo zaključni račun podprli, nasprotovanja niso izrazili tudi v nobeni drugi poslanski skupini. "Menimo, da je prejšnja vlada proračunska sredstva v letu 2021 porabila smotrno in skladno z zakonodajo," je dejal Rado Gladek (SDS).
tak proračun sploh ni realen , zato bo v naslednjem letu vsesakor rebalns neizbežen ... toliko info. od vsepovsod, kaj se nam obeta, ampak oni so do dejstev povsem ignorantski ... poslanka svobode je celo izjavila, da vsi "upamo", da… ...prikaži več bo gospodarska situacija boljša ... pa kje oni živijo, mogoče v neki drugi dimenziji? skrajno neodgovorno in korak v še hujšo revščino
Levaki ali vas sedaj ne moti zadolževanje?? Kako ste tulili,ker si je prejšnja vlada vzela kredit za gospodarstvo medem,ko sedamja jemlje kredite za lenuhe,nevladnike ininštitute!? Niti centa tega denarja ne bo dobilo gospodarstvo in delavci večino bodo spravili v žepe… ...prikaži več raznih nevladnikov ostalo pa pokradli!!
evo višji davki kmalu....jebena vlada