Državni zbor je potrdil predlagano novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Zanjo je glasovalo 42 poslancev, proti pa 36. Po noveli bo država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala v celoti, razširjenega dela programa pa ne bo financirala.
V noveli je določeno, da začne veljati 15 dan po objavi v uradnem listu, uporabljati pa se začne 1. septembra. A se financiranje, ki bo po opozorilih zasebnih osnovnih šol nižje, ne bo spremenilo takoj. V prehodnih določbah je namreč določeno, da se za tiste, ki bodo zasebne osnovne šole začeli obiskovati v novem šolskem letu, in za tiste, ki jih že obiskujejo, do zaključka šolanja financiranje ne spremeni (velja torej 85-odstotno javno financiranje obeh delov programa). Nov način financiranja pa bo veljal za tiste, ki bodo zasebne osnovne šole začeli obiskovati v šolskem letu 2020/2021 ali pozneje.
Za novelo so v skladu s poprejšnjimi napovedmi glasovali v LMŠ, SD, DeSUS in SAB, pa tudi v Levici, kjer sicer foruma nista prijavila dva poslanca. Proti so glasovali v SDS, NSi in SNS, medtem ko so se v SMC glasovanja vzdržali. Poslanca manjšin sta glasovala za.
Levica se je razkrila tik pred glasovanjem
V Levici so to, kako bodo glasovali, razkrili šele tik pred samim glasovanjem. Po besedah Mihe Kordiša novelo podpirajo, ker položaja zasebnih šol ne izboljšuje. Mnenja so namreč, naj bo javni denar namenjen le za javne šole.
Takšno glasovanje je večjem delu napovedovala tudi današnja razprava, ki sicer ni prinesla zbližanja stališč med podporniki in nasprotniki novele. V njej so namreč poslanci SDS, NSi in SMC opozarjali, da novela ne sledi odločbi ustavnega sodišča iz leta 2014, medtem ko so bili poslanci LMŠ, SD, DeSUS in SAB nasprotnega mnenja.
SDS: Zakon je ustavno sporen
Tomaž Lisec (SDS) je tako opozoril, da bo predlog zasebnim šolam zmanjšal sredstva in poslabšal njihov položaj, s čimer bo izključno "zaradi ideologije levega političnega pola" povzročena nova diskriminacija. Opozoril je, da sta tako služba vlade za zakonodajo kot zakonodajno-pravna služba DZ opozorili na ustavno spornost predloga, prav tako do zdaj noben vidni pravnik ni javno zatrdil, da bi z njim primerno izpolnjevali odločbo ustavnega sodišča.
SMC: Ustavno sodišče je reklo drugače
Po mnenju Gregorja Periča (SMC) je predlog, ki je bil potrjen, "daleč od tistega, kar bi morali narediti". "Če je ustavno sodišče reklo, da je 85 odstotkov tistega, kar se daje zasebnim šolam, premalo, potem mi danes ne moremo pristati na zakon, ki daje še manj," je dodal Igor Zorčič (SMC).
Jožef Horvat (NSi) je izrazil prepričanje, da pri vsem skupaj ne gre za vprašanje financiranja zasebnih osnovnih šol ali tistih 0,84 odstotka učencev, ki jih obiskujejo, prav tako ne za 300.000 evrov, s katerimi bi dodatno obremenili proračun, ampak za problem pravne države. "Če namreč zakonodajalec v štirih letih in pol ni sposoben spremeniti enega preprostega člena in uresničiti odločbe ustavnega sodišča, potem imamo problem pravne države," je dejal.
V LMŠ verjamejo ministru Pikalu
Aljaž Kovačič (LMŠ) je ocenil, da odločba očitno ni tako enostavna in jasna, kot kdo misli, kajti "če bi bila, bi imeli vsi enako mnenje in bi bila zadeva že rešena". V LMŠ po njegovih besedah verjamejo ministru za izobraževanje Jerneju Pikalu, da novela uresničuje odločbo ustavnega sodišča in jo bo "brez slabe vesti" podprl.
Maša Kociper (SAB) je izrazila upanje, da bo zakon danes sprejet in da bo vložena še ena ustavna presoja, da bo lahko ustavno sodišče še enkrat povedalo, kako financirati zasebne šole. Se je pa vprašala, "ali si res želimo, da o najpomembnejših družbenih vprašanjih odloča ustavno sodišče oziroma devet ljudi".
Ustavno sodišče naj samo odloči
Matej Tonin (NSi) je izrazil nasprotno stališče, da bi bilo bolje, da zakon pade, ustavno sodišče pa nato samo določi, kako naj uresničijo odločbo. Predlog za to ustavni sodniki namreč že obravnavajo, je spomnil.
Poslanec SD Marko Koprivc je menil, da je predlog novele dober in da sledi odločbi ustavnega sodišča. "Ta namreč določa, da mora država financirati le obvezni del javnega programa, ko govorimo o razširjenemu delu javnega programa pa govorimo o nečem povsem drugem. In prepričan sem, da razširjenega programa državi ni treba financirati, predvsem zato, ker imamo široko mrežo kakovostnih javnih šol," je dejal.
"Predlog ni idealen, a imamo pač, kar imamo, zato bomo predlog v poslanski skupini DeSUS podprli," je napovedal Jurij Lep.
Združeni starši razočarani
V Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah njenega predstavnika Marka Balažica razočarani nad dejstvom, da je DZ danes sprejel spremembe financiranja zasebnih osnovnih šol. Opozarjajo, da spremembe pomenijo uvajanje elitizma v šolstvo, zato upajo, da bo državni svet na spremembe izglasoval veto.
Po besedah Balažica je bilo današnje glasovanje o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki prinaša spremembe pri financiranju zasebnih šol, prvi pravi preizkus vlade Marjana Šarca. Pri tem izjave, "da naj starši iščejo pravico na sodišču in da je bolj pomembno preživetje koalicije", po njegovih besedah kažejo na to, da je premier "za lastno politično preživetje povozil vse temeljne pravne države". "To nas zelo žalosti, posebej, ker se temelji pravne države lomijo na eni najranljivejših skupin v Sloveniji, to je na otrocih," je dejal.
Na slednje pa po besedah Balažica ne morejo pristati, zato bodo nadaljevali s svojim bojem. Med drugim upajo, da bo državni svet na zakon izglasoval veto in da bo ta padel v ponovnem potrjevanju v DZ.
"Zasebne šole bodo postale elitne"
Če bi določbe zakona začele veljati, bi po njegovih besedah to pomenilo, da bodo zasebne šole postale elitne. Šolnina se bo namreč samo za javnoveljavni program po njihovih izračunih dvignila za dvainpolkrat. "Temu je treba prišteti še nadstandarden program in ostale stroške. Prepričani smo, da si marsikatera družina tega več ne bo mogla privoščiti," je dejal. Dodal je, da se gremo tako elitizem tam, kjer ne bi bilo treba.
Ta levičarska bagra bo spravila to državo v grob. Naj pospravi sebe, saj so itak zadnja zalega v Evropi.
Snezalita vam da odgovor na financiranje zasebnih šol
Ali veš, kje najti žensko za eno noč? Pridite v >>> www.Bredhot.Com