"Kaj kažeta ti trditvi? Nasprotujoči sta si, kar je nazorna ponazoritev te navidezne podpore, strinjanja z enakostjo spolov, ki se v praksi kaže precej drugače, ker trči ob dejanske situacije vsakdanjega življenja," rezultate nedavne Medianine ankete o vlogi žensk in delitvi opravil komentira Živa Humer, raziskovalka z Mirovnega inštituta. Kot je namreč pokazala anketa, le dobra tretjina žensk meni, da je dom njihova domena, medtem ko več kot polovica podpira enakovredno delitev gospodinjskega dela med spoloma. Podoben razkorak se kaže pri vprašanih moških: skoraj polovica jih sicer podpira enakovredno delitev hišnih in gospodinjskih opravil, a hkrati skoraj dve tretjini moških menita, da je mesto ženske doma.
Presenetljivo visoko
Po oceni Tanje Rener, sociologinje s Fakultete za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani, so številke iz raziskave nenavadno v prid
neenakopravnosti. Kljub temu pa poudarja, da gre za problem, ki bistveno presega osebne okoliščine in značilnosti, ter ne pristaja na idejo, da so ženske za svojo neenakopravnost "krive" same. "Pri plačilu za isto delo razlike med spoloma v Sloveniji res niso ogromne, če gledamo povprečje v celoti. Na posameznih področjih pa so nedopustno velike – na primer na področju sociale, zdravstva in izobraževanja," pravi Renerjeva.
Ženske z visoko izobrazbo imajo v primerjavi z moškimi z isto izobrazbo skoraj za tretjino manjše plače, ker jih je na vodilnih mestih manj zaradi bolniških odsotnosti in podobnega. "To so stvari, o katerih skoraj ne govorimo in glede katerih še manj kaj pametnega naredimo. Malo potarnamo o tem okoli 8. marca, morali pa bi se povezati in glasneje ropotati," je prepričana Renerjeva.
Le na papirju
Tudi Humerjeva se strinja, da posameznice ne morejo narediti veliko, saj je to le ena od treh ravni, na katerih je treba aktivno delovati. "Prepogosto prepričanje v Sloveniji je, da enakost spolov obstaja, saj je uzakonjena, in češ – kaj ženske sploh še hočemo, saj že vse imamo," pravi. Obstaja namreč velika vrzel med zakonodajo in politikami ter med prakso, kjer se kažejo razlike pri plačilu, zastopanosti v procesih odločanja v politiki in gospodarstvu, delitvi neplačanega dela ter odgovornosti v družinskem življenju in skrbi za druge. Nujna bi bila še sprememba na institucionalni ravni – v smislu zaposlovanja in napredovanja, ki ne bi bilo le deklarativno.
