To so skušali poudariti na konferenci Od ideje do trga, ki so jo pripravili v Pisarni za prenos znanja Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko.
Za podjetja vse bolj pomembna postaja pot do inovacij, ki so zagotovilo za konkurenčno prednost na trgu. Potencial v Sloveniji je neizmerljiv. Fakultete in vrhunski raziskovalci imajo zakladnico znanj, ekspertiz in tehnologij, primernih za implementacijo v podjetjih. Kako torej premostiti vrzel med industrijo in akademsko sfero? O tem so spregovorili gostje iz podjetij Cosylab in XLAB ter predstavnika Fakultete za računalništvo in informatiko ter Pisarne za prenos znanja Univerze v Ljubljani.
Ovire, ki predstavljajo velik izziv
Slovenija se kljub nekaterim uspešnim zgodbam, po prenosu znanja v gospodarstvo še ne more meriti z najboljšimi. Aleksander Semeraj, ki vodi razvoj poslovanja v podjetju Comtrade meni, da »ne gre tu le za stik dveh svetov, ampak kar za trk … Sodelujemo z Univerzo in opažamo, da je sistem postavljen tako, da morajo raziskovalci skrbeti za objave in citiranost, podjetja pa potrebujemo agilnost in razpoložljivost raziskovalcev.«
Urša Jerše, vodja Pisarne za prenos znanja Univerze v Ljubljani meni, da sistem tudi stimulira in podpira raziskovalce, saj je dovolj prilagodljiv: »Seveda imajo raziskovalci možnost, da odidejo v gospodarstvo in status miruje. So pa druge dejanske ovire in to vseeno predstavlja velik izziv.«
Neizkoriščen potencial
Univerza v Ljubljani premore veliko neizkoriščenega potenciala in znanja ter obsega 26 fakultet in akademij iz različnih področij. Pisarna za prenos znanja lahko strokovnjake iz različnih strok poveže skupaj, da se ustvarijo interdisciplinarne rešitve za izzive podjetij.
»Ugotovili smo, da je na obeh straneh velika želja po sodelovanju. Tudi podjetja, s katerimi Univerza že sodeluje, zanima še preostalo znanje, za katero niti ne vedo, da ga imamo. Zato gremo direktno do podjetij in oni nam povedo svoje izzive. Nato prek prodekanov za raziskovalno dejavnost in gospodarstvo na fakultetah poiščemo raziskovalce za raziskovalno dejavnost in gospodarstvo, ki bi podjetjem pomagale najti ustrezne rešitve,« pravi Jeršetova.
Da z veseljem sodelujejo z gospodarstvom, je povedal tudi prof. dr. Peter Peer, prodekan za gospodarske zadeve na Fakulteti za računalništvo in informatiko: »Pri nas je navada, da če imamo neko željo po sodelovanju z gospodarstvom, stopimo mi v stik s podjetji. Obstaja pa kulturna razlika. V tujini pridejo podjetja do fakultet, mi pa moramo samoiniciativno iskati povezave. Morda se stvari zdaj nekoliko spreminjajo, odkar smo vzpostavili partnerske pakete za različne načine sodelovanja.«
Podjetja menijo, da bi moralo biti vse brezplačno
»Velik izziv za raziskovalce je tudi to, da podjetja menijo, da smo plačani s strani države in bi morali raziskave narediti brezplačno,« je povedala ena od raziskovalk v občinstvu. Pravzaprav gre za tržne dejavnosti, ki jih Univerza opravlja poleg javne službe, financirane iz javnih sredstev. Zanimivo je bilo opažanje, da svoje storitve lažje prodajo v tujini.
Kako torej premostiti vrzel med industrijo in akademsko sfero in tudi na ta način preprečiti, da naši strokovnjaki ne bodo odhajali delat v tujino?
Univerza v Ljubljani se spreminja, vendar pa je to proces. Veliko več raziskovalcev je zainteresiranih za sodelovanje z industrijo, so zaključili v Pisarni za prenos znanja UL. Kot se je izkazalo na panelu, je poglaviten razlog za vrzel med sferama medsebojno nepoznavanje. »Ne iščimo krivca na eni ali na drugi strani, ampak stopimo skupaj,« je zaključek Gregorja Berginca, vodje komercialnih aktivnosti v podjetju XLAB.
"Preboj" med najbolj razvite nam vsak dan uprizarjajo naši komedijanti na oblasti z ljudsko pomočjo. Najboljši namišljeni preboji - Menina planina. Novi preboj pa je akademska domislica ki je zunaj votla, znotraj pa prazna. Če pa potrebujejo še kak denar… ...prikaži večr za tak preboj pa kr k vaškemu zabavljaču.