Poteza Gregorja Viranta oziroma njegovega ministrstva za notranje zadeve, da uvede vsesplošno pravilo, po katerem bodo morali javni uslužbenci za državljane izpolnjevati vloge za vrtec, vpisnico na univerzo in prošnjo za karkoli na upravni enoti, občini ali centru za socialno delo, je na prvi pogled všečna. Tako poenostavljanje poslovanja z državo je smiselno še posebno tam, kjer država že ima potrebne podatke v računalniku in jih lahko uslužbenec samo natisne na potreben obrazec. Vendar pa nič ne kaže, da bo šla poenostavitev še kaj dlje od tega.
Svinčnik in papir. Birokracije bo še vedno enako, državljani pa se bodo v njej še naprej izgubljali med vsemi postopki. Da bi vedeli, kaj točno vam v določnem življenjskem trenutku pripada, boste morali še vedno potrkati na množico vrat, preklicati množico telefonov in računati na modrost sodržavljanov. Na centrih za socialno delo ob tem že napovedujejo daljše čakalne vrste, čeprav se jim še ni uspelo niti izkopati izpod kupa prispelih pritožb zaradi zadnjih obsežnih sprememb socialne zakonodaje. Bistvo bo namreč ostalo enako. Postopki bodo še vedno prezapleteni, za gradbeno dovoljenje boste še vedno potrebovali kup dokumentacije, papirjev in soglasij. Podobno bo v še kakšnem postopku, kjer vam ne bo pomagala niti pripravljenost javnega uslužbenca, da vam pomaga. K obrazcu boste morali še vedno priložiti kup prilog. Včasih je pomembno, da je nekaj dobro videti, čeprav v praksi ničesar ne izboljšuje.
