Zadnje poplave so skupaj z letošnjo močo prizadele več kot 25.000 hektarjev kmetijskih površin; na območju Pomurja je prizadetih 12.100 hektarjev kmetijskih površin, v Podravju 10.400 hektarjev in na območju Dolenjske 1300 hektarjev.
Po prvih ocenah so ponekod dokaj uničeni travniki, buče, koruza in oljna ogrščica. Na nekaterih območjih ni mogoče opraviti siliranja, prav tako ni možna setev dosevkov za ozelenitev njivskih površin. Plazovi so ponekod odnesli cele vinograde, sadje in grozdje pa gnijeta.
Posledice pretirane moče in poplav se bodo poznale tudi naslednje leto, saj je dolgoročno uničena rodovitnost (struktura) tal, marsikje pa ne bo mogoče izvesti predvidenega kolobarja, opozarjajo v zbornici.
Posledice poplav in moče bi se bistveno omilile, če bi se v prihodnje nadaljevalo suho vreme. Kmetje si predvsem želijo suhega vetra, ki bi osušil rastline in tla.
Pri vseh kulturah se zaradi obilne letine v sosednjih deželah sicer kažejo pri poljščinah rekordno nizke cene, kar bo stanje v kmetijstvu še poslabšalo.
33
ogledov
Posledice bodo še prihodnje leto
Deževno poletje ne bo pustilo posledic le na letošnji letini, te se bodo poznale tudi prihodnje leto, opozarja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
