Pokojninska doba, za katero so bili prispevki plačani v okviru prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje v času do uveljavitve zadnje pokojninske reforme, torej do 31. decembra 2012, se bodo ta tako štela kot pokojninska doba brez dokupa.
"Res je, da nekoliko pozno reagiramo, a bolje pozno kot nikoli," je pred potrditvijo novele, ki sta jo na pobudo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije predlagali stranki SD in Desus, povedal poslanec Desusa Uroš Prikl. Da je namen dober, so se strinjali domala vsi poslanci, s strani Zavezništva socialno-liberalnih demokratov in SDS pa je bilo vseeno mogoče slišati, da predlogi prihajajo pozno in prikladno tik pred vnovičnimi volitvami.
Sindikati v omenjeni zadevi pravico že iskali na ustavnem sodišču, ki pa jih je po treh letih zavrnilo. Nato pa so se konec leta obrnili tudi na Evropsko sodišče. Na sodno bitko oškodovancev politika doslej ni imela prav veliko komentarjev, ministrica za delo Anja Kopač Mrak s stranke SD pa je sindikaliste večkrat opomnila, da je bil pokojninski zakon usklajen s socialnimi partnerji. Zakon, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, pa je bil v DZ sprejet brez glasu.
Državni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar je na današnji izredni seji povedal, da vlada razume razloge predlagateljev za predlagane spremembe, zato predlogu zakona tudi glede na zagotovitve, da so sredstva že zagotovljena v trenutnem finančnem načrtu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), izrecno ne nasprotuje.
Finančni učinki sprememb na pokojninsko blagajno naj bi sicer znašali nekaj več kot dva milijona evrov.
Druga sprememba v danes noveli pa določa, da bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvestil zavarovance, če jim delodajalec ne plačuje prispevkov. Novela se bo začela uporabljati 1. januarja 2018.
