Prav tako pa naj bi se zgodila konsolidacija in zvišanje državnega deleža, pišeta časnika Dnevnik in Delo.
V NLB ima zdaj več državnih družb v lasti 48,58 odstotka delnic, zato naj bi v skladu s strategijo štirje največji lastniki (Republika Slovenija, Kad, Sod in Zavarovalnica Triglav) odkupili delnice od manjših državnih lastnikov in tako konsolidirali državni delež.
Država bi za ohranitev večinskega državnega lastništva morala sodelovati pri vseh prihodnjih dokapitalizacijah banke. V primeru načrtovane dokapitalizacije NLB v znesku 400 milijonov evrov bi menda morala vplačati vsaj 217 milijonov evrov.
Da naj NLB ostane v delni državni lasti zagovarja finančni minister Franci Križanič: „Morda tudi ne, da bi bila država 51-odstotni lastnik, vendar da bi našli druge možnosti, da banka ostane samostojna, neodvisna in s tem pomembna sistemska institucija v Sloveniji in na zahodnem Balkanu.“
Premier Borut Pahor pa je izpostavil predvsem, da moramo v prvi vrsti poskrbeti za uspešnost banke: "Moj občutek je, da Slovenija potrebuje dobro in uspešno banko ter da moramo tej ambiciji podrediti vprašanje lastništva." In če bo za banko in državo pomembno, da je večinski lastnik država, potem bo tako.
Neenotni poslanci
O državnem lastništvu banke ni nesoglasij samo med opozicijo in koalicijo, ampak tudi v sami koaliciji.
Največja stranka SD se zavzema za državno lastništvo, medtem ko v LDS menijo, da lastnik sploh ni pomemben, ampak je veliko bolj pomembno, da banka postane učinkovitejša, zaradi česar predlagajo njeno reorganizacijo, Zares pa se še ni odločila, saj vidi prednosti in pomanjkljivosti državnega lastništva. Z največjo koalicijsko stranko SD je enotna SLS, katere predsednik Radovan Žerjav je tudi zahteval današnjo razpravo v državnem zboru, zavzema se za državno lastništvo, kar je „strateški interes“. V SDS pa ugotavljajo, da država v času krize ni ravno dokazala, da državno lastništvo zagotavlja večjo odzivnost banke.
Edina enotna ugotovitev današnje seje je tako bila, da so poslanci neenotni.
