Policija brez odredbe hotela podatke o bralcih

Objavili so ugotovitve 2. decembra lani izdanega poročila Informacijskega pooblaščenca. Ta je nadzor nad delom policije opravil na podlagi prijave enega izmed upravljalcev portala. V prijavi je upravljalec policiji očital, da je podatke o uporabnikih njegovega portala zahtevala brez sodne odredbe, kar je v nasprotju z zakonom.

"Ne poznajo ali ignorirajo zakon"

Posredovanje podatkov o bralcih spletnih portalov ureja 8. člen zakona o elektronskem poslovanju na trgu, piše portal. Ta določa, da morajo ponudniki storitev pristojnim organom na njihovo zahtevo v treh dneh sporočiti podatke, na podlagi katerih je mogoče identificirati prejemnike njihove storitve. Navedene podatke morajo ponudniki storitev sporočiti "na podlagi odredbe sodišča, brez odredbe sodišča pa, če tako določa področni zakon".

Vendar pa po vedenju Informacijskega pooblaščenca ne obstaja noben drug zakon, ki bi omogočal pridobivanje komunikacijskih podatkov mimo sodišč, je za portal pojasnil namestnik pooblaščenca Andrej Tomšič. Zato ugotavlja, da "policija očitno ne pozna ali ignorira določbe zakona o elektronskem poslovanju na trgu".

Niti v eni zahtevi v letu 2012 se namreč ni sklicevala na določbe tega predpisa, temveč med drugim na zakon o kazenskem postopku, zakon o policiji ali celo na zakon o varstvu osebnih podatkov. V nekaterih primerih policija po ugotovitvah pooblaščenca celo ni navedla nobene pravne podlage, poroča portal.

Začeli delovati v skladu z zakonom

Na policiji so na poizvedovanje portala Slo-Tech odgovorili, da so takoj po izdanih ugotovitvah Informacijskega pooblaščenca začeli delovati v skladu z njimi. Obenem je direktorat notranjega ministrstva za policijo in druge varnostne naloge na ministrstvo za pravosodje podal prošnjo za pridobitev ustreznega pravnega tolmačenja določenih določb zakonodaje, saj se z vsemi ugotovitvami pooblaščenca ne strinjajo.

Policija je sicer podatke o uporabnikih spletnih portalov največkrat zahtevala zaradi suma javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, zaradi suma kraje identitete in zaradi suma obrekovanja. V 30 odstotkih je po poročanju portala Slo-Tech podatke želela pridobiti kar brez navedbe sumov kaznivega dejanja. Največkrat je zahtevala IP-številke uporabnikov portalov, prek katere lahko nato s poizvedbo pri ponudnikih interneta ugotovi identiteto naročnika internetnega priključka.

Kljub nezakonitosti zahtev je večina spletnih portalov podatke policiji posredovala – največkrat je to po poročanju portala Slo-Tech storila družba Pro Plus. Več upravljalcev portalov, tudi Slo-Tech, podatkov policiji v analiziranem obdobju ni posredovalo.