"Trgovska podjetja lahko tudi prispevajo k prepoznavnosti domačih proizvodov in po naših izkušnjah imajo interes za večjo prodajo domačih izdelkov," pravijo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pa imajo podatek, da je delež slovenskih proizvodov na Mercatorjevih prodajnih policah okoli 70-odstoten; podatkov za druge gospodarske družbe nimajo. “Že leta ne le poudarjamo, da želimo kupcem ponuditi čim več svežega, domačega, ampak to dejansko tudi delamo,” je potrdila Mojca Avšič, izvršna direktorica trženja in razvoja v Mercatorju. Tako bodo junija predstavili nov projekt S slovenskih kmetij.
V njem bodo, kot je povedal pomočnik predsednika uprave Jože Sadar, ponudili pridelke manjših slovenskih kmetov v posebni embalaži. “Prvi pridelek bo mlad krompir, točno določenega dneva, ko bo na policah, pa še ne moremo napovedati, saj je to odvisno od vremenskih razmer,” je dodal. Pozneje bodo v sklopu projekta kupcem ponudili še drugo zelenjavo in sadje ter tudi mlevske izdelke, mleko in mlečne izdelke, krompirju pa bodo najverjetneje prve sledile mesnine.
Na njihov razpis, s katerim iščejo manjše slovenske pridelovalce, se je že odzvalo deset kmetov, o sodelovanju pa so se pogovarjali tudi s tremi večjimi slovenskimi zadrugami. Ker imajo manjši pridelovalci pri trženju svojih izdelkov velikokrat težave z embalažo, so naročili tipsko embalažo z ugodno nabavno ceno, ki bo te pridelke tudi vizualno ločila od drugih.
Odvisni od pridelovalcev
Tudi na KGZS so opozorili, da so prodajalci pri prodaji slovenskih pridelkov odvisni od kmetov: “Težava je v tem, da naši pridelovalci še ne morejo vedno zagotoviti ustrezne kakovosti in količinsko trajne dostave nekaterih pridelkov,” pravijo. Tudi oni opozarjajo, da so pridelki in izdelki slovenskih kmetij “sveži, kakovostni, varni in okusni”.
