Poletno sezono začenjamo kot Hrvati

V Sloveniji je turistični sektor po podatkih Svetovnega potovalnega in turističnega sveta leta 2018 zaposloval 110.700 ljudi, kar predstavlja 12,8 odstotkov vseh zaposlitev v Sloveniji, poleg tega pa se je v zadnjih letih skupni prispevek turizma v bruto domačem proizvodu (BDP) povečal in sedaj predstavlja več kot 12 odstotkov celotnega BDP. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) ugotavlja, da so turistični nastanitveni obrati samo v marcu 2020 zaradi vladnih ukrepov za omejevanje širjenja epidemije zabeležili 75% manj prihodov turistov in 67% manj prenočitev, kot v istem mesecu leta 2019.

Zaenkrat konkretnejših informacij za zagon turistične panoge še ni, je pa Peter Vesenjak, nekdanji sekretar za gospodarski razvoj in tehnologijo ter direktor podjetja Hosting d. o. o., ki med drugim vodi ptujski hotel Mitra, na drugem ‘’e-pogovoru’’ Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani, povedal, da se do začetka prihodnjega meseca predvideva odpiranje manjših nastanitvenih obratov do 30 sob. 

Medtem je Hrvaška napovedala otvoritev turistične sezone s 1. 6. 2020 ali kaj kasneje, bolj oddaljena Grčija pa 1. 7. 2020 ali nekoliko prej, prav tako sta Slovenija in Hrvaška že začeli pogovore o zagonu turistične sezone, saj je predvsem Hrvaška, po podatkih Siniše Topalovića iz Horwath HTL Croatia, deležna velikih pritiskov za dopustovanje na Jadranu, predvsem s strani Čehov, Slovakov in Poljakov. V Sloveniji smo za primerjavo leta 2019 od čeških gostov zabeležili 0,5 milijona prenočitev.

‘’Trenutno je zasedenost hotelskih kapacitet v Evropi zaradi zaprtih mej med 0 in 10 odstotki’’, se pa pozitivni trendi kažejo na Kitajskem, kjer je po sprostitvi omejitve gibanja zasedenost hotelskih kapacitet med 30 in 40 odstotki. Po ocenah redne profesorice na Ekonomski fakulteti, dr. Ljubice Knežević Cvelbar, bi tako podoben trend zasedenosti lahko pričakovali tudi v Evropi.
Veliko je odvisno tudi od globalnega letalskega prometa, ki pa bo po ocenah Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA), vsaj do konca leta 2020 ostal močno okrnjen. Ocenjujejo namreč, da bo globalni letalski promet to leto upadel za 70 odstotkov, za kar pa ne bodo krivi samo ukrepi za zajezitev koronavirusa, pač pa tudi globalna kriza, ki nas čaka, kar bo močno vplivalo na razvoj turizma.

Njeprej za preživetje

V Sloveniji je predlog o vrednostnih bonih namesto regresa, kot ukrep pomoči slovenskemu turizmu, saj bi tako denar ostal znotraj države, naletel na odpor prebivalstva. Vseeno pa je dr. Knežević mnenja, da bi lahko s t.i. hilikopterskimi vavčerji v vrednosti 400 evrov za delovno aktivno prebivalstvo, s čimer bi stimulirali povpraševanje na domačem trgu, ublažili izgube zaradi koronavirusa, iz 60 do 70 odstotkov na 30 do 40 odstotkov. ‘’S tem bi lahko lažje preživeli do časa, ko bomo lahko bolj normalno potovali in prečkali meje, ter ko bo oživel tudi letalski promet,’’ še pojasni dr. Knežević-Cvelbar.

Po mnenju strokovnjakov je tako v Sloveniji najbolj problematična zagotovitev poslovnega preživetja in ohranjanje likvidnosti, kjer bo ključno vlogo odigrala država, ko bodo znane informacije o pomoči turistični panogi, predvsem z ugodnimi likvidnostnimi krediti in posojili. Obstoj podjetij pa najbolj ogroža t.i. hladni pogon, torej stroški, ki tečejo ne glede na upad povpraševanja, zato bo letos še toliko bolj pomembno obvladovanje stroškov, opazovanje trga in delovanje po ekonomski logiki. Vlada je sicer že napovedala sprejem ukrepa za nepovratno financiranje hladnega pogona na področju turistične dejavnosti.

Terme Krka

Oblikovanje cen

‘’Največji izziv v Sloveniji bo višje cenovno pozicioniranje’’, trdi Vesenko, ki opozarja, da ni porasta cene brez porasta kvalitete, poleg tega pa lastnikom turističnih nastanitev svetuje, naj cene oblikujejo na podlagi svojih stroškovnih kalkulacij in pa seveda primerjave z ostalimi ponudniki podobnih storitev tako na lokalni, regionalni, državni pa tudi svetovni ravni. Poleg tega, bodo ponudniki turističnih storitev in produktov morali ostati fleksibilni, pojasni Vesenjak, ki svetuje, da je potrebno ‘’postopno opazovati situacijo na trgu in nastopati s takšnim obsegom storitev na trg, ki ima ekonomsko logiko, kjer bodo prihodki pokrivali stroške.’’
Za doseganje višjih cen zato turističnim ponudnikom svetuje, da v času mirovanja po svojih zmožnostih vlagajo v razvoj, atraktivnost in butičnost ponudbe. Tudi kasneje, s sredstvi pomoči države naj obnavljajo, razvijajo dodatno ponudbo, skratka dosegajo višjo kakovost, saj Topalović ugotavlja, da Slovenija v točkah ‘’value for money’’ (razmerje med ceno in kakovostjo) in ‘’comfort’’ (komfort) v smislu ponudbe nastanitev dosega nižje ocene kot sosednje države, dr. Knežević pa dodaja, da bodo tu pomembno vlogo odigrale tudi strategije lokalne skupnosti oziroma občin.

Največji upad povpraševanja je za pričakovati predvsem na področju t.i. luxury (razkošnega) turizma, večje povpraševanje pa bo po nizkocenovnem turizmu, saj bodo posledice krize vplivale na finančni položaj dopustnikov. ‘’Vsi preveč pričakujejo od krize,’’ meni Topalović, saj normalizacije v turizmu pred odkritjem zdravila ali cepiva za koronavirus, ne vidi, vseeno pa doda, da ‘’ta kriza nima potenciala, da spremeni celotni model turizma,’’ s čemer se strinja tudi dr. Krežević-Cvelbar.

Brez spleta ne bo šlo

‘’Mislim, da sedaj do izraza prihaja pomembnost strategije in zavedanje, da je turizem dolgoročna ekonomska aktivnost,’’ poudari Topalović. Po njegovem mnenju namreč sedaj ponudniki turističnih storitev razmišljajo samo kratkoročno, kako bodo svoje podjetje rešili iz krize, a vseeno poudarja: ‘’Kar bi moral biti zaključek vseh nas, ki delujemo v turizmu je to, da ni druge poti k boljšim dnem v turizmu od kvalitetnega planiranja, torej ‘’kje’’ želimo, da bi bila naša turistična destinacija čez 10 let in na tem delati vsak dan.’’
Druga izredno pomembna stvar, ki jo izpostavi Topalović je digitalna prisotnost destinacije na ključnih turističnih platformah. Sam namreč opaža, da večina turističnih ponudnikov premalo vlaga v digitalni razvoj in prisotnost na spletu. Poleg tega izpostavi, da se bo digitalna prisotnost ‘’v tej krizi, pa tudi v prihajajočih krizah pokazala kot ključni faktor razlikovanja med kvalitetnimi destinacijami in tistimi, ki se slabo prilagajajo tržišču.’’ 

V navezavi na digitalno prisotnost pa so bile izpostavljene tudi visoke provizije digitalnih posrednikov, ki se po ocenah Vesenika gibljejo med 15 in 20 odstotki. Preko posrednikov se v Evropski Uniji (EU) opravi kar 25 odstotkov vseh rezervacij, med njimi pa prednjači gigant Booking.com, ki si lasti skoraj polovico vseh opravljenih rezervacij preko posrednikov v EU. V primeru, da bi bile rezervacije opravljene direktno pri ponudnikih, bi ohranili milijone sredstev, ki bi tako ostale v realnem sektorju. A Topalović opozarja, da so turistične nastanitve same krive, da je prišlo do takšne situacije, saj je Booking.com zgolj izkoristil pasivnost turističnih ponudnikov. Tako še enkrat izpostavi, kako pomemben je digitalni razvoj in prisotnost na svetovnem spletu, saj bi po njegovem mnenju vsak, ki se resno ukvarja s turizmom, moral imeti zunanje podjetje ali pa nekoga znotraj podjetja, katerega edina zadolžitev bi bila razvoj digitalne ponudbe, prisotnosti na spletu, digitalne marketinške kampanje in podobno.

Slovenija v prednosti

‘’Ta kriza nam je pokazala, kako pomembno je delati na diverzifikaciji proizvodov destinacij,’’ še izpostavi Topalović. Za primer je postavil sosednjo Hrvaško, ki je v večini odvisna od poletne sezone. ‘’Če Hrvaška izgubi na poletni sezoni, izgubi mnogo več, kot Slovenija,’’ še pojasni, saj ima Slovenija poleg letnega turizma dobro razvit tudi zdraviliški in gorski turizem. Pomemben vidik, kateremu se zadnja leta poveča vse več in več pozornosti pa je tudi t.i. trajnostni turizem, pri katerem je Slovenija, ki je oglaševana kot zelena destinacija, prav tako v prednosti. 
V pogovoru pa so nazadnje izpostavili tudi, da bo Slovenija svojo turistično ponudbo najprej morala prilagoditi domačim gostom, ki bodo predstavljali večino. Večji del tujih gostov se tako pričakuje šele v letu 2021.