Prizadevajo si, da se bo po koncu zaprtja pouk nadaljeval kot pred 1. 4.
Minister za zdravje Janez Poklukar je na današnji novinarski konferenci vlade ponovno zatrdil, da si prizadevajo, da bi po zaključku 'lockdowna' 12. aprila nazaj vzpostavili normalno delovanje šol. Cilj je torej vrnitev na stanje pred 1. 4., hkrati pa z uporabo neinvazivnih hitrih antigenskih testov zagotoviti večjo varnost ob vračanju otrok v šole.
Kot je pojasnil minister, bo uporaba teh testov za učence in dijake prostovoljna in brezplačna, pripravljajo vso potrebno podlago in tudi izobraževalne videoposnetke, ki bi naučili zainteresirane, kako si lahko sami odvzamejo bris.
V petek bodo sestankovali z ravnatelji srednjih šol, prihodnji teden pa še z ravnatelji osnovnih šol. Pri usposobitvi zainteresiranih za jemanje brisov naj bi pomagali tudi zdravstveni delavci. Sledili bodo torej vzoru držav, ki so samotestiranje že uvedle, med njimi so Velika Britanija, Nemčija, Avstrija in Češka, je dodal Poklukar.
Zakaj so hitri testi za učence sploh potrebni?
Poklukar je poudaril, da bo uporaba hitrih testov pripomogla k zaustavitvi epidemije in varnemu vračanju v šole. "Radi bi, da se vsi državljani opolnomočijo in aktivno pridružijo obvladovanju epidemije," je dejal in dodal, da je treba vsakega okuženega s covidom-19 čim hitreje prepoznati in ga umakniti z verige prenosa.
Hitri testi pa imajo po njegovih besedah pri tem številne prednosti - so široko dostopni in omogočajo hiter rezultat. Dodano vrednost pa naj bi imeli tudi v skupinah, ki delujejo po metodi mehurčkov. Kot je povedal Poklukar, so študije dokazale, da so v skupinah, kjer so se s hitrimi testi testirali na 14 dni, prenos okužb zmanjšali za 20 odstotkov, kjer so se testirali enkrat tedensko, so prenos okužb zmanjšali za 50 odstotkov, kjer so se testirali dvakrat tedensko, pa kar za 80 odstotkov.
"Cilj je ohraniti odprte šole 11 tednov in otrokom omogočiti normalen proces izobraževanja," je zatrdil minister.
Aplikacija za cepljenje
Kako pa je z vrsto za cepljenje? Minister za zdravje je razložil, da so v strategijo cepljenja prioritetno uvrstili kronične bolnike, "zato ne more biti univerzalnega seznama za cepljenje". Veliko vlogo pri izbiri tistih, ki bodo cepljeni prednostno, pa imajo družinski zdravniki. Poleg tega si na ministrstvu prizadevajo ustvariti aplikacijo, ki bo dajala podporo vsem aktivnostim v procesu cepljenja. Z njo bi proces cepljenja postal bolj transparenten in učinkovit, poleg tega bo ta aplikacija povezana tudi z drugimi sistemi. Prva aplikacija naj bi bila dostopna že 15. aprila.
V Sloveniji krvnih strdkov po cepljenju z AstraZeneco niso zaznali
Kar se tiče odločitve Evropske agencije za zdravila (EMA) glede nadaljevanja cepljenja z AstraZeneco, je po Poklukarjevih besedah ta odločitev izključno strokovna. "Kakršnakoli drugačna pot kot sledenje priporočilom EME bi bila neprimerna, želimo pa si, da usmeritev dobimo čim prej," je dejal. Ta naj bi bila znana še danes, zvečer pa se bodo na to temo pogovorili tudi evropski ministri za zdravje. Poklukar je dejal, da bo nato strokovna skupina pretehtala, ali bo predlog, podan na nivoju zdravstvenih ministrov EU, sprejemljiv tudi za Slovenijo.
Trenutno z AstraZeneco še ne cepijo tistih, ki so prvi odmerek že prejeli, kot je povedal Poklukar, se obdobje 12 tednov izteče 27. aprila. Takrat bodo nadaljnje cepljenje pretehtali skladno z najnovejšimi ugotovitvami. Cepijo pa starejše od 60 let, v skladu s strategijo cepljenja.
V Sloveniji po njegovem vedenju primerov krvnih strdkov po cepljenju z AstraZeneco nismo zabeležili.
Prihajajo večje pošiljke cepiva
V Slovenijo prihajajo večje pošiljke cepiva. Računajo, da bodo v aprilu prejeli 347 tisoč odmerkov cepiva, v naslednjih mesecih pa vsaj Pfizer dobave še stopnjuje, je povedal Poklukar. V maju naj bi prejeli 210 tisoč odmerkov cepiva Pfizer, v juniju pa preko 290 tisoč. V Slovenijo prihaja tudi cepivo proizvajalca Johnson & Johnson, prvih 15 tisoč odmerkov naj bi prejeli še v tem mesecu, do 30. 6. pa bi skupno prejeli že 250 tisoč odmerkov.
Proti prostovoljnemu testiranju doma nimam nič. Mislim da so ravno prisila, državni monopol, neorganiziranost in izguba časa vzrok za nenaklonjenost javnosti. Seveda pod pogojem da so testi nabavljeni brez sumljivih provizij - take posle bi morala država sklepat sama.
Testi so potrebni zaradi provizije pri nabavi.
Pokljukec ne ve, kako se opredeliti do nesigurnih hitrih testih. Najprej so jih upoštevali pri skupnem številu okužb, sedaj tega ne delajo več. Kaj mislijo, da bodo s temi testi, nadomestili PCR teste, kjer so kapacitete še vedno zelo majhne.… ...prikaži več Zakaj, to jih nihče ne upa vprašati? Edino, kar zanajo, ti strokovni politični kekci je, širjenje prirejenih številk in demagogije.