Huawei je brez dvoma stopil v najprestižnejši razred telefonov in tako dosegel cilj, ki ga je po tiho izražal že pri prejšnjih modelih. Gre za dodelan programski in strojni paket, vreden svoje zaporedne številke, ki je odpravil večino pomanjkljivosti iz preteklosti. Večino.
Prva vidna novost, če se odmaknemo stran od kamere, zaslona, oblike, je tipka za prstni odtis na sprednji strani telefona. Z njim ali s posebnim pinom odkleneš telefon. Ne gre za igračko za otroke, zadeva deluje, a pametno izberite, kateri prst boste skenirali, da boste telefon lahko odklenili z roko, v kateri ga držite.
Če gremo po vrsti. Ko sem nanj prenašal podatke iz starega telefona (tudi android), mi prenos z NFC-jem ni uspel, s Huawejevo aplikacijo za kloniranje telefona pa je bila stvar opravljena hitro in brez kakršnekoli zmede v prenesenih podatkih in dokumentih. Prenos podatkov sem opravil še z Googlovim računom, tu pa je prišlo do težav, kajti v imeniku med kontakti ne vidiš razlike – ali gre za telefonsko številko ali elektronsko pošto.Google namreč podatke prenese ločeno, zato moraš vsak kontakt najprej odpreti, da najdeš telefonsko številko in pokličeš.
Zaslon je odličen, HD kakovost je izjemna, tako da je izkušnja z video posnetki in igrami fenomenalna, tudi detektor gibanja je dovolj odziven, da telefon lahko prevzame vlogo volana. Težava, na katero sem naletel, pa je povezana s tipkami za navigacijo na ekranu. Izhod iz nekaterih zahtevnejših iger je v določenih trenutkih nemogoč, ker se tipke na ekranu ne prikažejo – igra prevzame aktivnost celotnega zaslona. Konkretno se mi je to zgodilo pri igri Asphalt8.
Všeč mi ni tudi, da ikona za wi-fi iz orodne vrstice ne odpre ponudnikov in jih je torej treba iskati skozi nastavitve. Ali, da telefona nisem mogel stišati med zvonjenjem, lahko sem ga le utišal, ampak to vse je stvar navade. Zvok pri klicih ni nič posebnega, medtem ko je zvok predvajanja tako na zvočniku kot na slušalkah izredno čist in glasen, a hkrati nemoteč. Torej brez mehanskih motenj.
In najboljše?
Kamera je vrhunska in resno mislim, da Leica ne bi dajala svojega izdelka na neki podpovprečen telefon. Pravzaprav tako vrhunska dvojna kamera, da se sprašujem, ali sploh ima smisel, da jo vgrajuješ v telefon. Tudi slabši telefoni naredijo ob dobri svetlobi dobre »na hitro« fotografije, v temnejšem prostoru, pa brez profesionalne bliskavice in stativa tudi najboljši objektiv ne pomeni veliko. Tudi notranja (selfie) kamera je izjemna.
Če kupujete fotoaparat in hkrati menjate telefon, potem je to brez dvoma smiseln nakup. Kakšen napredek je v tem pogledu naredil Huawei, si lahko plastično pogledate na fotografijah, posnetih v istem trenutku, z enakimi nastavitvami (oziroma brez njih) s P8 in P10 plus (P9 že ima dvojno kamero).
Kaj pa cena?
Ko sem uporabnike Huaweja spraševal, zakaj so se odločili za to znamko, sem dobival enoznačne odgovore. Ker je bil ugodnejši od drugih in je ponujal največ za svoj denar. Pri desetki pa bodo morali prevladati drugi razlogi, kajti P10 plus se je po ceni že izenačil z iPhonom 7, in celo prehitel Samsung S8. I7 plus sicer stane več – 909 evrov, zgolj i7 pa 779 evrov. S8 799 evrov, P10 plus pa okoli 830 evrov. Navaden P10 je dvesto evrov cenejši.
Razlika med P10 in P10plus
Plus je večji, ima nekoliko boljšo resolucijo ekrana, kamera zajame bistveno več svetlobe, procesor je pri obeh hiter in razlike med 4 in 6GB rama ne boste opazili pri vsakodnevni uporabi, več ima tudi prostora za shranjevanje. Vendarle pa bi, glede na razliko v ceni, ravno zaradi kamere priporočal nakup dražjega – torej P10 plus, ki se brez dvoma približa konkurentom v najprestižnejšem razredu. Povedano drugače, P10 je v redu telefon, P10 plus pa je izjemen v pogledih, s katerimi proizvajalec promovira desetko nasploh, čeprav je razlika precejšna.
Končna presoja
Gre za dizajnersko lep izdelek, vsa eleganca se začne že z embalažo. Telefon je na voljo v modri, zlati, sivo-črni in srebrno-beli barvi. Lahek kompakten in tanek aparat. Zelo zmogljiv in hiter, ne le lep. 6GB rama je za najzahtevnejše uporabnike, kajti 2GB recimo zadoščata, da imaš odprtih sto zavihkov in v ozadju brez težav hkrati delujejo še tri aplikacije.
Najzahtevnejši uporabniki telefona »ne skurijo« več kot 4GB rama. O kameri res ne gre izgubljati besed z naštevanjem vseh tehničnih podrobnosti, preprosto drži, da lahko zamenja zelo kakovosten fotoaparat. Telefon torej ponuja več kot preveč.
