Davek na nepremičnine. Zakonska opredelitev pojma nezazidano stavbno zemljišče ne obstaja, pravijo na oddelku za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana (MOL): “Stroka si to razlaga kot 'gradbena parcela, na kateri še ne stoji noben z gradbenim dovoljenjem zgrajen tehnični objekt'. Vendar je bil tudi pojem gradbena parcela ukinjen, zato menimo, da bo za nedvoumno opredelitev nezazidanih stavbnih zemljišč treba sprejeti ustrezno gradbeno zakonodajo.”
V predlogu zakona o davku na nepremičnine, za katerega se je nedavno zaključila javna razprava, pa je predvideno, da bodo najbolj obdavčena zemljišča z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb, in sicer z 1,5 odstotka davka glede na vrednost nepremičnine po oceni Geodetske uprave RS (Gurs).
MF: Pojmi so jasni
Na ministrstvu za finance (MF), ki je nov zakon pripravilo, pa pravijo, da trditve MOL ne držijo. Dodajajo, da je bil pojem nezazidano stavbno zemljišče opredeljen že za namene odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Šlo naj bi za zemljišča za gradnjo poslovnih ali stanovanjskih objektov, na katerih je gradnja že dovoljena s prostorskimi akti občine in kjer je že zagotovljena komunalna oprema. “Občine v svojih evidencah vodijo podatke za taka zemljišča, saj zanje odmerjajo NUSZ,” pojasnjujejo na MF.
V Ljubljani eno samo
“Ljubljana ima eno zemljišče za gradnjo stavb,” pa pravi direktor Gursa Aleš Seliškar. Na MOL pritrjujejo, da evidence nezazidanih stavbnih zemljišč ne vodijo, niti se od njih ne plačuje NUSZ. Dodajajo, da je neko zemljišče dejansko zazidljivo šele, ko so izpolnjeni vsi pogoji za dejansko gradnjo – da je zemljišče komunalno opremljeno, da ni poplavno ogroženo in da ni zadržkov z vidika varovanja kulturne dediščine.
Največ parcel z zemljiščem za gradnjo stavb ima v Sloveniji po podatkih Gursa Občina Sevnica, kjer naj bi namesto sedanjih 400 tisoč evrov NUSZ z nepremičninskim davkom pobrali 2,8 milijona evrov. V Občini Krško, kjer so sami izpolnili bazo zavezancev za NUSZ, so na primer za vsako posamezno nezazidano stavbno zemljišče ugotavljali, ali je na njem dejansko mogoča gradnja stanovanjskih ali poslovnih objektov. Za osnovo so vzeli namensko rabo in prostorske akte, nato pa so pri komunalnih službah za vsako parcelo posebej preverili, ali ima možnost priključitve na komunalno opremo in dostop do javne ceste. Šele po izpolnitvi teh pogojev so za ta zemljišča odmerili NUSZ. V občini imajo 813 teh parcel.
Slab odziv na poziv
Na MF še pravijo, da je že januarja 2010 Gurs vsem občinam poslal navodilo za pripravo teh podatkov za namene množičnega vrednotenja nepremičnin z jasnimi opredelitvami in šifrantom: “Na poziv Gursa se je odzval le del občin, pa še te z zelo omejenim obsegom podatkov. Tako danes v registru nepremičnin podatki o zemljiščih za gradnjo stavb še niso zbrani sistematično in jih je relativno malo.”
Na MOL priznavajo, da je evidenca nepremičnega premoženja mesta še vedno v postopku urejanja in dopolnjevanja, dokončnih podatkov, koliko stavb in zemljišč imajo, še nimajo, niti ne vedo, koliko potencialnega davka bi morali plačati.
