Samooskrba. Potrošnja zelenjave se je v zadnjih 10 letih povečala z 78 na 102 kilograma na prebivalca, a je bila v zadnjih 10 letih stopnja samooskrbe v Sloveniji najnižja prav pri zelenjavi (v letu 2009 le 38-odstotna), ugotavljajo na statističnem uradu.
Subvencije pred proizvodnjo
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar ocenjuje, da višjih cen hrane, tudi zelenjave, kljub temu ni pričakovati.
Aleš Kuhar, agrarni ekonomistGlavni krivec, da je stopnja samooskrbe v Sloveniji tako nizka, je tudi trgovina.
Po njegovem je nizka samooskrba rezultat nizke konkurenčnosti kmetijstva v Sloveniji, zato višje samooskrbe, kot jo zdaj dosegamo, niti ne moremo zagotavljati. "Država je skoraj dve desetletji kmetijstvo usmerjala stran od poslovnega načina delovanja. Glavnina kmetij se bolj ukvarja s pridobivanjem subvencij kot pa s trgom in proizvodnjo, kar je velika napaka. Menim, da so subvencije previsoke," pravi Kuhar.
Je pa statistični urad zaznal stabilnejšo stopnjo samooskrbe pri mesu (v letu 2009 83-odstotno), pri perutnini in konjskem mesu je bilo opaziti celo presežke. Upadla je sicer samooskrba svinjskega mesa, čeprav povprečen Slovenec od vsega mesa največ poje prav svinjine (kar 41 kilogramov od 94, kolikor jih v povprečju zaužije v celem letu).
Slovenci smo dobro preskrbljeni z vinom, še posebno s kakovostnim, kjer imamo celo presežke. Je pa potrošnja v zadnjih petih letih padla.
