Nadarjenost. Tisti, ki so v letošnji generaciji dijakov prvih letnikov pridobili Zoisovo štipendijo, so že tretji po vrsti, ki so morali za to v zadnjem razredu osnovne šole doseči povprečje 5,0. To pomeni, da so imeli pri vseh obveznih predmetih same petice. "To ustvarja velik pritisk na učence, a v resnici ne gre za realne ocene," opozarja predsednik združenja ravnateljev osnovnega šolstva Milan Rejc.
Kriv tudi pritisk staršev
Povprečje samih petic ima v devetem razredu osnovne šole vsak 20. učenec. Rejc to pripisuje izbirnim predmetom – ki so prinesli višje ocene, te pa so se nato razširile tudi na druge predmete – ter pritisku staršev. "Nacionalni preizkusi znanja in uspeh v srednjih šolah odražajo realnejše stanje in pritrjujejo, da so ocene v osnovnih šolah previsoke," trdi Rejc.
Dodaja, da se v osnovnih šolah problema zavedajo, a konkretnih ukrepov še ni. 'Petkarjev' je vse več, prav tako je vse več otrok, ki dosegajo izjemne dosežke, predvsem pri športu," pritrjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
Cilji so pretirani
"Razlika v ocenah je precejšnja; v srednjih šolah morajo delati več in drugače, znanje osnovnošolcev pa ni vse boljše," se strinja predsednica društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar. Meni, da imajo prejemniki Zoisovih štipendij jasne cilje in so se za njihovo izpolnitev pripravljeni odreči marsičemu. "Cilji so zastavljeni pretirano, srednješolsko obdobje bi moralo biti prijetno, ne pa usmerjeno le v doseganje visokih ocen," je prepričana.
Denarja za talent zmanjka
"Zakon trenutno ne omogoča izbire med tistimi, ki dosegajo povprečno oceno 5,0, zato se izberejo vsi kandidati," izbiro Zoisovih štipendistov pojasnjujejo na skladu za razvoj kadrov in štipendije.
Učenci lahko kandidirajo na podlagi uspeha ali izjemnih dosežkov. Večina sredstev gre za tiste s peticami, zato po besedah MDDSZ manj denarja ostaja za tiste z izjemnimi dosežki.
Ključni bodo dosežki
Z novim letom bodo zato skladno s spremembo zakona o štipendiranju šteli dosežki in uspeh, nadarjenosti pa ne bodo več upoštevali. "Ta koncept ne daje pravih rezultatov in je zastavljen preveč administrativno. Zato je v pripravi nov, prožnejši sistem Zoisovega štipendiranja, ki bo sledil tako zahtevam na trgu dela kot tudi tistim na znanstvenem področju," pravijo na MDDSZ, kjer so že ustanovili medresorsko skupino. Poudarek naj bi dali izjemnim dosežkom. Študentska organizacija predlaga, da to storijo do prihodnjega šolskega leta. "Študente in dijake je treba spodbujati k temu, da v sklopu svojega izobraževanja težijo k ustvarjanju dodane vrednosti, za kar so seveda potem tudi nagrajeni," še pravijo.
-
Preberite tudi komentar: Krčenje pravic pod krinko sprememb
kakšno povprečje je zahtevano? a so normalni!!! sicer pa bi morali zahtevati, da postanejo rezultati, ki jih ŠOLE dosegajo na nacionalnih preverjanjih znanja - javne!
Gabrijanski (beri Zorangutanski oz. eldeesarski) šolski sistem je popolnoma neprimeren. Imamo en kup odličnjakov, ki se še podpisati ne znanjo. Kaj nam pa bodo vsi tej fixofafarji in fujdevejevci? Saj ta dva faxa nista vredna počenega groša...