Niti ministrstvo za zdravje (MZ) niti zdravstvena blagajna še nista sprožila nadzora nad finančnim poslovanjem zdravstvenih domov (ZD) v Sloveniji.
Tako niti pri ministru Dorijanu Marušiču niti pri šefu zdravstvene blagajne Samu Fakinu ne vedo, ali je plemenitenje zdravstvenega denarja, ki si ga je v ZD Izola privoščila Gordana Živčec Kalan, ko je dala posojilo podjetju Mabra, le njena domislica ali pa to počnejo tudi drugi direktorji ZD.
ZD Ljubljana. Leta 2009 so imeli za kar 4,8 milijona evrov kratkoročnih finančnih naložb. Poleg tega so imeli za 3,7 milijona evrov dobroimetij pri bankah. Podatkov za lani še ni.
V ZD Ljubljana so imeli konec leta 2008 celo več kot sedem milijonov evrov kratkoročnih finančnih naložb.
Nekateri racionalni, drugi ne
Fakin, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pravi, da so presežki ponekod nastali zato, ker je “ZD dobil plačanih na primer deset dežurnih ekip, v praksi pa so vse to delali z osmimi”.
Zato meni, da bo treba na novo definirati urgentno in dežurno službo. Zakaj ni teh manipulacij do zdaj sankcioniral nihče, ni jasno.
Fakin priznava, da so ZD po Sloveniji različno optimalno organizirani. ZD Gorenjska združuje od 10 do 15 ZD, ki imajo enega direktorja, eno računovodstvo in skupno dežurno službo, v Murski Soboti pa so ZD povsem ločeni; vsak ima svojega direktorja in svojo dežurno službo. Prvim lahko nekaj denarja zato ostaja, drugi pa ga imajo vedno premalo.
“Največja napaka je, da doslej nihče ni delal podrobnih analiz finančnega poslovanja ZD in bolnišnic,” še priznava Fakin. MZ pri tem s prstom kaže le na občine.
