Študija variant razvoja železniške infrastrukture na območju ljubljanskega vozlišča je končana.
Po predlagani varianti bo ostal v obstoječem koridorju, potniške proge in glavna železniška postaja bodo na terenu, proge za tovorni promet in hitra proga pa bodo šle skozi mesto pod zemljo.
Končno oceno je konzorcij sprejel po primerjavi socialnih, ekonomskih, tehničnih, ekoloških vidikov in vidika izvedljivosti.
˝Študija je osnova za pripravo državnega prostorskega načrta za ljubljansko vozlišče,˝ je pojasnil Miljan Senčar, vodja projekta na Direkciji RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo (DŽI), ki je študijo naročila.
Konzorcij je sicer proučil štiri možne variante vozlišča. Prva in tretja varianta se razlikujeta, a v osnovi obe predvidevata podzemni potniški in tovorni promet v tunelih s predorom pod Rožnikom.
Druga varianta, ki prav tako predvideva predor pod Rožnikom, pa spelje tovorni promet po severni obvozni progi med Vižmarji, Črnučami in Zalogom, vendar ne pod zemljo.
Podžupan Mestne občine Ljubljana (MOL) Janez Koželj je dejal, da predlagano varianto podpira "ker je edina realistična", obenem pa sledi želji, da se tovorni promet spelje pod zemljo ter dopušča možnost, da se v prihodnosti poglobi tudi potniški promet.
Ena narejena, drugo čakamo
Kot sta potrdila tako Koželj kot Senčar, bo ta študija osnova za pripravo študije o lokacijah podpornih stebrov za Emoniko. Senčar je dejal, da je postopek javnega naročanja za izbiro izdelovalca te študije v teku.
˝Končana mora biti v roku dveh mesecev,˝ je pojasnil. Med pripravo bodo izdelovalci upoštevali vse štiri variante iz študije o vozlišču v prihodnosti, razpone in gradbene možnosti ter na podlagi tega določili lokacije podpornikov.
Pripravil jo je konzorcij izvajalcev (nemška Ingenieurbüro – H. Voessing in Vepro Verkehrsbau Projekt ter slovenska DDC svetovanje inžinering in Prometno tehnični inštitut). Stala je skoraj 2,4 milijona evrov, od tega je bilo za slab milijon sredstev iz Evropske unije.
˝Vprašanje podpornih stebrov se veže na železniško postajno dvorano in ne na morebitno poglobitev železniške proge. Vse dokler lokacije teh niso znane, ne moremo pripraviti projektov dokumentacije za javno-logistični del,˝ je pojasnil Csaba Toth, direktor Trigranitove Emonike, ki bo gradila ljubljanski potniški center.
Lokacije podpor so, kot pravijo v Slovenskih železnicah, vezane na dva osnovna pogoja – ne smejo ovirati trenutnega stanja prometa (postavitve tirov, kretnic in voznih poti) in ne smejo ovirati bodočega razvoja postaje.
Vprašanje faznosti ostaja
Nova študija naj bi omogočila začetek gradnje Emonike. Koželj je dejal, da so načrti za avtobusno in železniško postajo že v pripravi, projektanti pa čakajo še na lokacije podpornih stebrov.
Zapletlo pa bi se lahko pri zazidalnem načrtu, ki zdaj ne predvideva fazne gradnje. Partnerji so se menda, kot smo izvedeli neuradno, že zavzeli, da bi na MOL poskusili pripraviti samo obvezno razlago dokumenta.
S tem bi omogočili, da bi lahko pričeli graditi poslovno stolpnico in z njo železniško in avtobusno postajo, preostali deli potniškega centra pa bi lahko bili, v fazah, zgrajeni pozneje.
