Potem ko sta združenje Sazor in Gospodarska zbornica Slovenije decembra lani podpisala sporazum za nadomestila pri fotokopiranju avtorskih del s področja literature, znanosti in publicistike v gospodarstvu, podjetja v teh dneh dobivajo poziv Sazorja k podpisu licenčne pogodbe.
Kot so spomnili v GZS, obveznosti plačila tarife ni bilo mogoče preprečiti, saj je pravica reproduciranja temeljna in izključna materialna avtorska pravica, ki jo določa tako mednarodna kot slovenska zakonodaja.
Sklenitev sporazuma med GZS in Sazorjem po njihovih pojasnilih ne pomeni določitve novih obveznosti gospodarstvu, saj so te obveznosti zakonsko določene. "Sporazum predstavlja zgolj konkretizacijo te obveznosti in je rezultat dve leti trajajočih pogajanj med pogajalskima skupinama GZS in Sazorja," so pojasnili.
Začetna izhodišča do desetkrat višja
Vsebina sporazuma in tarifa se je oblikovala skupaj s predstavniki gospodarstva, ki so po pojasnilih GZS izborili najboljše možne pogoje za gospodarstvo, vključno z minimalnimi administrativnimi obremenitvami.
"GZS se kot prva zaveda, da trenutna situacija v gospodarstvu ni zavidljiva. Zato je bilo v oblikovanje skupnega sporazuma in tarife vloženega še toliko več truda in previdnosti. Med drugim smo izborili tudi popuste, postopno uveljavitev tarife ter oprostitev plačila tarife za tiste subjekte, ki jim epidemija covida-19 onemogoča ali omejuje poslovanje," je v pismu članom GZS zapisal generalni direktor GZS Aleš Cantarutti.
Kdo so zavezanci za plačilo
Zavezanci po sporazumu so podjetja in samostojni podjetniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost v Sloveniji in posedujejo ali najemajo napravo, ki omogoča fotokopiranje, oziroma naročajo storitve fotokopiranja pri zunanjih izvajalcih. Sporazum ne zavezuje le članov GZS, so ob tem poudarili v zbornici.
Sporazum podjetja glede na število zaposlenih in njihovo izobrazbeno strukturo razvršča v tri tarifne razrede, znotraj katerih je določena višina avtorskega honorarja.
Zavezanci bodo avtorski honorar plačevali letno, pri čemer je ta za lani znašal 50 odstotkov predvidene tarife in se bo postopno zviševal do 100 odstotkov plačila v letu 2024. Za mikropodjetja, ki imajo do deset zaposlenih, bo letni prispevek znašal štiri do 12 evrov, za podjetja nad 1000 zaposlenimi pa 273 do 1365 evrov. Sazor bo nato zbrana sredstva delil imetnikom avtorskih pravic.
Nov kretenizem nad kretenizmi. In kako bodo zbiralci denarja izvedeli, koliko so v kateri firmi kopirali knjig in znanstvenih del ali objav v znanstvenih revijah, da bi denar lahko pravično porazdelili avtorjem? Sploh za znanstvene članke, ki jih že itak… ...prikaži večk plačajo, če jih hočejo prebrati.
Sazor bo nato zbrana sredstva delil imetnikom avtorskih pravic Pravljice za otroke. Sazor bo sredstva namenili svojim zaposlenim za bajne plače. Tako kot SAZAS.
Ne gre za nadomestilo za kopiranje avtorskih del, pač pa za davek na fotokopirne stroje. Plačilo je potrebno tudi, če podjetja SPLOH NE kopira avtorskih del. Plačati je treba to, da "bi lahko" kopiral. To je podobno, kot če bi… ...prikaži več ti frizer poslal račun, ker "bi se šel lahko" k njemu na striženje (čeprav se nisi šel). Absurdno, neetično in slab zgled za morebitne bodoče zahtevke. Bomo morali trgovini plačati takso, ker smo šli mimo, pa bi LAHKO zavili notri pa kaj kupili? Norost.