Koliko podgan je v Novem mestu, ne ve povedati nihče, a kot pravi Dušan Harlander, direktor novomeškega zavoda za zdravstveno varstvo, lahko o tem, da jih je veliko, sklepamo po pritožbah občanov in potrebah po deratizaciji.
Na brežinah Krke
“Ljudje že kar nekaj časa pripovedujejo, da je podgan zlasti veliko na brežinah reke Krke. Mestna občina Novo mesto (MONM) sicer vsako leto nekoliko poskrbi, da se opravi deratizacija brežin, a to ni dovolj,” razlaga Harlander.
Kot so nam povedali na MONM, skrbijo za delno deratizacijo kanalizacije, brežin in smetišč, čeprav to ni obvezno in tega ne predpisuje noben odlok. “Na javnih površinah, ki so v lasti občine in so javno dobro, na primer v parkih, pa teh težav ni,” dodajajo iz kabineta novomeškega župana Alojza Muhiča.
Posamezne vabe premalo
Meščani tudi deratizacijo brežin delno opravijo sami, a kot ugotavlja Harlander, vse to ni dovolj, učinkovita bi bila le sistemska deratizacija.
“Samo če bi približno hkrati naredili mrežo zastrupljenih vab, bi lahko govorili o obvladovanju glodalcev na naseljenem območju. Dokler pa zgolj vsak pri sebi doma rešuje to težavo, ni praktično nobenega učinka,” pojasnjuje Harlander.
Težavna romska naselja
Zavedati se moramo, opozarja Harlander, da so podgane in tudi drugi glodalci lahko zelo nevarni, zlasti ker prenašajo mišjo mrzlico, za katero je tudi na našem območju v določenih obdobjih zbolelo kar precej ljudi.
“Glodalci in tudi ščurki so zelo razširjeni tudi v romskih naseljih, tam pa je reševanje teh težav še posebno zapleteno,” sklene Harlander.
