Podatkov, koliko delajo, ni

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana bo do konca leta enega od pogojev za upokojitev izpolnjevalo skoraj osem odstotkov zdravnikov. To je 93 od okoli 1.200 zdravnikov.

Za podatke smo zaprosili po tem, ko nam je vir iz vodstva potarnal, “da bi radi zaposlovali mlade, produktivnejše in cenejše specialiste, če bi zdravnike, ko ti izpolnijo pogoje za upokojitev in skoraj nič več ne delajo v operativi, lahko upokojili”.

Ko smo o tej njihovi hudi težavi začeli uradno poizvedovati, nam “zaradi varstva osebnih podatkov” niso hoteli razkriti, kdo od zdravnikov izpolnjuje pogoje za upokojitev, koliko so stari in koliko delovne dobe imajo. Trdijo, da nam podatkov o tem, koliko ta 93-erica dela, torej koliko pregledov in operacij na mesec opravijo, ne morejo posredovati: “Informacij, o katerih sprašujete, nimamo v materializirani obliki – za posameznih 93 zdravnikov bi podatke o tem, kaj delajo, morali pridobivati po posameznih klinikah za vsakega posameznika.”

“To sploh ni problem”
Vsi tisti, ki ta trenutek delajo na pediatrični kliniki in izpolnjujejo pogoje za upokojitev, res delajo in so za nas nepogrešljivi, pa trdi direktorica Biserka Marolt Meden. Doda, da si za nikogar od njih v tem hipu ne želi, da bi se upokojil, saj na trgu zdravnikov ni.

So pa prav na pediatrični kliniki imeli težave z zdravnikom Milivojem Veličkovičem, prizna tudi strokovni direktor Rajko Kenda. Triinsedemdesetletnika so na koncu odpustili iz krivdnih razlogov. Ta pa jih zaradi po njegovem nezakonite prekinitve delovnega razmerja in mobinga zdaj toži. Poleg omenjenega primera so imeli še enega problematičnega zdravnika, ki pa je sam dal odpoved. “Normativov, koliko naj bi zdravnik delal, ni. Zdravniška zbornica jih je sicer pripravila, na ministrstvu za zdravje pa so dali to v predal, tako da tudi če bi težave s produktivnostjo zdravnikov obstajale, bi težko ukrepali,” prizna Marolt Medenova.

Eni samo vlečejo plačo
“Bolj kot zdravniki so težava univerzitetni profesorji. Namesto da bi se upokojili in ne odžirali delovnih mest mladim, ležijo doma, na fakulteti jih nikoli ni, namesto njih pa delajo asistenti,” pravi krizni menedžer Robert Ličen.

Meni, da v državni upravi nekateri delajo kot norci za uboge plače, polovica pa ne ve, kaj bi sploh delala. “Nekateri na primer že 20 let prenašajo fascikle, ne da bi se kdo vprašal, ali je to sploh potrebno. Na raznih upravnih enotah tako razni 70- in 80-letniki vlečejo plačo, ker je precej boljša kot pokojnina, ne delajo pa nič koristnega, ker sistem to omogoča,” navede še drug, po njegovem očiten primer. In spomni, da v realnem sektorju ljudje štejejo dneve do upokojitve, ker so zgarani kot črnci.

“Javna uprava je znana po tem, da se redko koga odpusti, če ne izpolnjuje delovnih obveznosti. Tako lahko tisti, ki izpolnijo pogoje za upokojitev, prestavijo v nižjo prestavo in še naprej vlečejo plačo,” pa priznava tudi bivši minister za javno upravo Gregor Virant.

MINI ANKETA
Zdravnikov je pri nas premalo
Zakaj se po vašem mnenju zdravniki ne upokojijo, čeprav izpolnjujejo pogoje? Bi se vi ob ustrezni delovni dobi upokojili?

Špela Dolenc, 
20 let, študentka
Nekateri zdravniki so v to primorani, saj strokovnjakov na njihovih mestih primanjkuje. Če bom v svojem delu uživala, ga bom opravljala, dokler se bom za to čutila sposobno.

Peter Premože, 54 let, profesor
Po mojem mnenju zato, ker je zdravnikov pri nas premalo, zlasti primanjkuje strokovnjakov. Zame je delo bistvo življenja, zakaj ga torej ne bi opravljal, dokler lahko, saj v njem uživam.

Peter Kadak, 
50 let, orodjar
Verjetno se zdravniki ne želijo upokojiti, ker imajo visoke mesečne prihodke. Jaz bi se definitivno upokojil. V svoji karieri sem opravljal fizična dela, ki človeka izčrpajo.