Čeprav je Slovenija za zdaj počrpala le 52 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev, jo to uvršča nad povprečje Evropske unije (EU). Med ministrstvi je bilo lani najuspešnejše ministrstvo za infrastrukturo, najslabše pa ministrstvo za zdravje.
Prostora za napake ni
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je od leta 2007 do letos realiziralo 78 odstotkov vseh dodeljenih sredstev, podpisanih pogodb pa je za kar 99 odstotkov, kar jih uvršča na drugo mesto med vsemi ministrstvi. "V rednem delu praktično ni več denarja, obstajajo pa še sredstva iz pravic presežnega denarja," razlaga minister za izobraževanje Jernej Pikalo. MIZŠ bo tako tam, kjer predvidevajo, da vsa sredstva ne bodo porabljena, letos razpisalo nove projekte. Iz evropskih sredstev bodo tako financirali gradnjo športne infrastrukture v turističnih krajih, optično povezovanje šol, sofinanciranje doktorskega študija in nekaj obnov stavb. A vsi projekti morajo biti ekspresno zaključeni, saj bo EU upoštevala le račune, ki so izdani do konca leta 2015.
Šolnine za več doktorandov
Še vedno pa ni jasno, kaj bo s črpanjem evropskih sredstev v finančni perspektivi 2014–2020. "Potekajo neformalna usklajevanja z Evropsko komisijo. Na MIZŠ se na perspektivo intenzivno pripravljamo že vsaj pol leta," pojasnjuje Pikalo. Na področju osnovnega šolstva bodo dali prednost projektom za povečanje kakovosti, v visokem šolstvu internacionalizaciji in spodbujanju mobilnosti, pri raziskovanju pa bodo spodbujali centre znanja. Kaj bo s sofinanciranjem doktorskega študija, še ni jasno. Deloma naj bi po neuradnih informacijah sicer ostal sofinanciran, a verjetno ne v tako velikem obsegu kot do zdaj.
