Cene goriv je potrebno znova regulirati "zaradi utemeljeno pričakovanih motenj na trgu z naftnimi derivati in velikih nihanj cen, ki niso sezonska," je vlada zapisala v utemeljitvi ukrepa.
Kakšne motnje in nihanja pričakujejo in zakaj, na ministrstvu za gospodarstvo niso pojasnili. V Petrolu in MOL-u jih ne pričakujejo. "Družba Petrol ima trenutno dovoljšne zaloge za običajne potrebe slovenskega prebivalstva po pogonskih gorivih. Ocenjujemo, da bo oskrba strank v Sloveniji in v ostalih državah, kjer je Petrol prisoten, v primeru, da bo povpraševanje po gorivu ostalo na običajni ravni, potekala brez večjih motenj," pravijo. Za letos imajo dolgoročne pogodbe za nabavo takih količin kot pred epidemijo. "Tudi v primeru embarga bodo podpisane dolgoročne pogodbe realizirane, pojavijo se lahko zgolj zamude v dobavah in rast nabavnih cen. Zaradi situacije v Ukrajini in s tem zaostrenih varnostnih razmer smo že doslej opažali zamude v oskrbnih verigah, vendar lahko potrdimo, da ima družba za mesec maj potrjene vse načrtovane dobave naftnih derivatov," zagotavljajo v Petrolu.
"Motenj pri dobavi goriva ne opažamo. Glede na zelo nestanovitno zunanje okolje je težko napovedati, kako bo v prihodnje, ampak zaenkrat motenj pri dobavi goriva ne pričakujemo," pa pravijo v MOL-u. V OMV na vprašanje glede dobav niso odgovorili.
Zanimivo, da je tudi vlada tri delovne dneve pred ponovno uvedbo regulacije cen goriv v obširnem pojasnilu zagotavljala, da ta ni potrebna saj "v Sloveniji trenutno ne zaznavamo motenj in nestabilnosti pri dobavi pogonskih goriv" in še da "trenutno veljavne realne cene naftnih derivatov v Sloveniji niso v ničemer izjemne potrjuje tudi dejstvo, da se gibajo v okviru povprečja cen v EU in evroobmočja." Tako je vlada trdila prejšnji četrtek, potem pa v torek povsem obrnila ploščo.
Uredba, ki velja do vključno 10. avgusta, določa najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno neosvinčenega 95-oktanskega bencina 1,560 evra za liter, za dizel pa 1,668 evra za liter. Uredba določa, da podjetja ne smejo prenehati prodajati blaga. Vlada pa bo zato po izteku ukrepa za čas trajanja ukrepa določila primerno nadomestilo podjetjem, ki jim ta ukrep povzroča občutno škodo.
Kakšna je škoda in kdo jo bo plačal?
"Vladni sklep je bil sprejet na podlagi zakona o kontroli cen, ki obenem nalaga, da mora država povrniti gospodarsko škodo in izgubljeni dobiček. S strani MGRT so bila dana zagotovila za povrnitev nastale škode. Glede na ponovno sprejet sklep o regulaciji maloprodajnih cen, pričakujemo čimprejšnji sestanek in dogovor, s katerim bo država tekoče poplačevala nastalo škodo in izgubo dobička. Naša pričakovanja so, da pridobimo ustrezno nadomestilo za povračilo nastale gospodarske škode," pravijo v Petrolu.
Tujim tovornjakarjem subvencioniramo gorivo
Poleg tega, da trenutno sprejet ukrep Sloveniji in njenemu prebivalstvu zagotavlja nižjo ceno goriva, nižje cene veljajo tudi za celotni kamionski transport, ki poteka preko Slovenije, česar se poslužujejo zlasti tuji vozniki tovornih vozil in obmejni državljani, z izjemo Madžarske. Ta "izvoz" goriva po regulirani ceni predstavlja strošek za slovensko državo.
Petrol
"V obdobju predhodne regulacije cen smo Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo na tedenski ravni poročali o višini škode, ki je nastala zaradi ukrepa reguliranja cen goriv. To bomo tudi nadaljevali v prihodnje v času regulacije. Glede na to, da je škoda znatna, pričakujemo, da bo škoda povrnjena, nimamo pa informacij o načinu povrnitve škode," pravijo na MOL-u.
Ministrstvo za gospodarstvo smo prosili tudi za oceno škode, a odgovorov včeraj nismo prejeli.
Po podatkih treh glavnih trgovcev (Petrol, OMV in MOL) občutna škoda zaradi ukrep določitve najvišje dovoljene drobnoprodajne cene znaša približno 30 milijonov evrov na mesec. V to ni vključena škoda, ki bi izhajala iz omejitve najvišje dovoljene veleprodajne cene. V treh mesecih bo tako omejitev cen bencina stala približno sto milijono evrov, to je 50 evrov na državljana ali sto evrov na vozilo.
Petrol: Razumemo, ampak ...
"Intervencijo države z vladnimi ukrepi razumemo kot sprejemljivo v primeru ekstremnega zaostrovanja energetske krize z nevzdržnimi cenovnimi pritiski na potrošnike in poslovne odjemalce. Namen državnih ukrepov v takšnih zaostrenih okoliščinah naj bo, da pomagajo državljanom zadovoljiti osnovne potrebe po gorivih in podpora gospodarstva, da se prepreči omejevanje obsega dejavnosti ali v skrajnem primeru zapiranje podjetij. Kot najprimernejši državni ukrep ocenjujemo subvencije, podobno kot je francoski model, ki ne ruši obstoječih davkov in dajatev. Najmanj primeren ukrep pa je omejevanje marže trgovcev, saj te predstavljajo relativno majhen delež v strukturi maloprodajne cene goriv. Družba Petrol denimo svoje marže za pogonska goriva (izven avtoceste) v obdobju od deregulacije (2016) do danes ni spreminjala, medtem ko so se v istem obdobju znatno povečale dajatve. Marža družbe Petrol sicer predstavlja 55 – 65 % povprečne evropske marže. Tudi ta delež se od 2016 do danes ni bistveno spreminjal. V vsakem primeru naj bodo ukrepi sorazmerni in časovno omejeni v odvisnosti od intenzivnosti in trajanja energetske krize," pravijo v Petrolu.
Zdaj z bencinom kot prej z ukrepi proti epidemiji
Spomnimo, do 1. oktobra 2020 se je najvišja cena bencina in dizla določala s posebno formulo na podlagi borznih cen naftnih derivatov v zadnjih 14 dneh, od takrat so se cene oblikovale na trgu. Vlada se je sredi marca odločila, da cene znova omeji na 1,503 evra na liter za bencin in 1,541 evra na liter za dizel.
29. aprila je vlada ocenila, da so se razmere na trgu naftnih derivatov stabilizirale in da "/v/ Sloveniji trenutno ne zaznavamo motenj in nestabilnosti pri dobavi pogonskih goriv", zato je cene znova prepustila trgu. Z 1,5 evra za liter so čez noč poskočile na prek 1,6 pri bencinu oziroma 1,8 evra za liter pri dizlu.
Kaj se je nato v treh delovnih dneh spremenilo, da zdaj vlada utemeljeno pričakuje težave z dobavo, trgovci pa o tem nič ne vedo, ni znano. Embargo na uvoz ruske nafte je EU predlagala že pred 5. majem, ko je vlada zagotavljala, da problema z dobavami ni.
Našli nekoga, ki je preračunal
Zanimivo pa so na ministrstvu poleg tega našli nekoga, ki je preračunal, kakšne bi bile cene, če bi bile še vedno regulirane tako kot pred dvema letoma. "Tudi v primeru regulacije, kot smo jo poznali v preteklosti, bi cena za neosvinčeni motorni bencin NMB 95 presegala 1,6 evra za liter, cena za dizel pa bi presegala 1,8 evra za liter," so objavili 5. maja. Ko smo jih isto vprašali 3. maja, odgovora nismo prejeli. "V preteklosti veljaven model ni več v uporabi, zato na ministrstvu več ne izračunavamo cen na podlagi starega modela," so nam odgovorili.
"Najvišja dovoljena drobnoprodajna cena za NMB 95 in dizel je trenutno določena na podlagi zadnje 7-dnevne povprečne reprezentativne cene naftnih derivatov za Slovenijo, ki so bile sporočene Evropski komisiji za Weekly Oil Bulletin," so pojasnili na vladi.
Danes dopoldan smo prejeli odgovore ministrstva za gospodarstvo, objavljamo jih v celoti.
Zakaj ste se odločili z ponovno regulacijo cen pogonskih goriv? Še pred nekaj dnevi ste sporočili, da ne zaznavate motenj in nestabilnosti pri dobavi? Kakšne motnje in nestabilnosti pri dobavi so se pojavile?
Vlada se je za vnovično začasno regulacijo cen določenih pogonskih goriv odločila zaradi utemeljeno pričakovanih motenj na trgu z naftnimi derivati in velikih nihanj cen, v povezavi z napovedjo Evropske komisije o prepovedi uvoza ruske nafte. Z začasno regulacijo želi Vlada stabilizirati trg in cene pogonskih goriv v korist gospodarstva in potrošnikov.
Pred kratkim sem vas spraševal, kakšna bi bila cena, če bi še vedno veljala formula, po kateri se je cena goriv izračunavala v času regulacije cen, pa ste mi odgovorili, da model ne velja in da cene po tem modelu ni mogoče izračunati, pred dnevi pa ste v sporočilu za javnost zapisali, da bi bile cene skoraj povsem enake današnjim. Prosim vas za pojasnilo.
Predvidevamo, da smo se narobe razumeli. Pri odgovoru na vaše vprašanje nismo mislili, da se cene ne da informativno izračunati, vendar da model regulacije cen kot smo ga poznali v preteklosti ne velja več in zato vlada na njegovi osnovi ne more regulirati cene. Po liberalizaciji cen naftnih derivatov oktobra 2020 ministrstvo namreč nima več uradnega modela (ali formule, kot pravite) za izračun reguliranih cen, ker za to nima pravne podlage - prej je bila to Uredba. Zato uradne višine "modelske" cene nismo mogli podati. Naše naknadno pojasnilo, da bi bila regulirana cena na podlagi modela zelo podobna neregulirani oz. tržni ceni, je bila tako narejena izključno zaradi primerjave in pojasnilne dolžnosti. Opozarjamo pa, da je bila ta ocena narejena na podlagi starega in neveljavnega modela.
Zakaj ste se odločili za regulacijo z določitvijo najvišjih dovoljenih cen in ne na primer za znižanje trošarine, kot na primer Italija?
Trošarine sodijo v pristojnost Ministrstva za finance, kar smo pojasnili tudi v novici prejšnji teden.
Na kakšen način se bo izračunala škoda trgovcev zaradi regulacije in koliko bo po vaši oceni znašala?
Vlada o tem še ni odločala. Višina bo odvisna od trajanja ukrepa, od zahtevkov upravičenih distributerjev glede škode in priznane občutne škode in določitve primernega nadomestila na vladi.
Posamezni naftni distributerji so na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sicer že posredovali lastne trenutne ocene škode, ki jim jo je po njihovi oceni povzročil ukrep regulacije cen. Ker je včeraj Vlade RS ponovno sklenila, da do 10. avgusta določi najvišje cene dveh pogonskih goriv, še ne moremo govoriti o skupni vsoti vseh zahtevkov (ta namreč temelji na oceni škode trgovcev), saj bodo podjetja o škodi poročala v paketu - torej za čas med 31. marcem in 30. aprilom ter trimesečnim obdobjem, v katerega smo stopili danes. V tem času je namreč vlada ob določitvi najvišje malo- in veleprodajne cene 95-oktanskega neosvinčenega bencina in dizla določila tudi, da podjetja zaradi tega ukrepa ne smejo prenehati s prodajo goriv, obenem pa se je odločila, da bo tistim, ki bodo utrpela občutno škodo, povrnila tudi primerno nadomestilo.
janez.zalaznik@styria-media.si
Nekdo je zračunal da to in on in tako...... Tudi jaz sem zračunal,da točenje goriva čez mejo in nakupi čez mejo prinesejo olajšanje moji denarnici. Upam da država kmalu ugotovi,da odliv na dolgi rok prinese manj v blagajno. Kot pa… ...prikaži veča spodbujanje domače potrošnje. In da samo nabijanje cen ne prinese dobička,temveč manjšo kupno moč!!!! Državljani brez kupne moči niso usmerjeni v potrošništvo. Trgovec in država pobereta manjši dobiček in manj davkov.
Upam, da tale zalaznik ne dobi kakšnega honorarja pri Žurnalu. Za takšno propagando, ga nedvomno financirajo pri petrolu.
Pišete neumnosti. Vsak liter goriva je obdavčen z visoko trošarino, CO2 taks in DDV. Država tu služi, da bolje ne more. Cena goriva pri proizvajalcu je zdaj izpod enega evra, vse ostalo so dajatve, nekatere kot so CO2 in trošarine… ...prikaži veče se ne vračajo, kot se vrača DDV za komercialno uporabo. Super biznis za državo.