Po psa je v zavetišče prišel z naperjeno puško

Ime vasi Žažar blizu Horjula izhaja iz "za jezer", ker je bilo tam nekoč jezero, ki pa se je počasi izsušilo. Kasneje se je preimenovala v Žajžar in nazadnje v Žažar. Na planoti kakšen kilometer nad njo je Polona Samec leta 2005 odprla zavetišče za hišne živali. Trenutno imajo pogodbe za njihov prevzem sklenjene z dvajsetimi občinami, od bližnje Dobrove-Polhovega Gradca, do oddalnejših Ilirske Bistrice, Kranjske Gore in Sežane.

Polona Samec D. M.

Pejt si po kuzlo, v jarku leži

Že od ustanovitve se po besedah Samčeve pojavljajo težave pri odvzemih: "Enkrat je lovec prišel po svojo psico, ki se mu je izgubila, pred mano jo je začel brcati. Posredovala sem in z njo je odšel, nato sem slišala strele. Vrnil se je in rekel: 'Pejt si po kuzlo, v jarku leži'. Takoj sem tekla preverit in je ni bilo tam, k sreči je streljal v zrak, kot bi mi hotel dati nekakšen poduk. Drugi lastnik je recimo zbežal čez ograjo s svojim psom, ki smo ga ravno čipirali. Policija ga je prisilila, da je poravnal svoje stroške. Lastniki vedno nas izberejo za tarčo, ker so njihove živali tukaj, in ne ustanov, ki so jim jih odvzele – pa bog ne daj, da bi napadali inšpektorje."

Čeprav jih: "Nekoč se je nad naju z inšpektorico spravil nekdanji mesar s pištolo za ubijanje živine. Grozili so tudi že z vilami."

Tako hudo kot minulo nedeljo pa še ni bilo, povesta s sodelavcem Jurijem Juhantom. Začelo se je pravzaprav že 24. avgusta lani. "Takrat nas je klicala policija, da opravljajo hišno preiskavo in bodo možakarja pridržali, ter da naj pridemo po njegovega psa. Zelo velikega, so dodali. Bil je tudi slabo hranjen, njegove bivalne razmere pa milo rečeno neprimerne," pripoveduje Samčeva. "O tem smo po službeni dolžnosti obvestili veterinarsko inšpektorico, ki se je odločila za trajni odvzem živali, saj je lastniku že prej brez haska vročala ureditvene odločbe."

Jurij Juhant D. M.

Preskočil ograjo

Gospodar se je že naslednji dan pripeljal po psa, očitno so ga po 24-urnem pridržanju izpustili. "Preskočil je ograjo in zahteval, da mu ga vrnemo. Jurij je odločno nastopil in takrat se je odpeljal, a se vračal še vsak drugi dan. Rekli smo mu, naj se obrne na inštitucije, ki so mu psa odvzele, ne na nas. Potem je bilo nekaj mesecev mir," pravi vodja zavetišča.

Spet je prišel 5. maja letos in začel vpiti, naj mu vrnejo psa: "Nekako sem ga pomirila in v dolgem pogovoru ugotovila, da so ga razburile kazni, ki so se mu v zadnjem času nakopičile zaradi drugih prekrškov. Menda je veterinarski inšpektorici razbil telefon in fotoaparat … Mi je pa svetoval, naj zaprem zavetišče, češ, da že vemo, kaj se je zgodilo v Beogradu, mislil je na morilska pohoda, in zahteval, da se obrnem na inšpekcijo, da mu dajo psa nazaj."

Iz avta vzel orožje

Napočila je nedelja, 4. junija. "Pri vratih je pozvonilo, pa ni bilo nikogar. Čez dve minuti sem skozi okno opazila, da on stoji pri vratih. Napotil se je k avtu, takrat pa sta se s tekstilom za zavetišče pripeljala dva kolega, in vrnil se je praznih rok, ker da imamo zdaj ljudi tukaj. Rekla sem mu, da zdaj je pa vsega dovolj. Vabil me je, da naj grem z njim, a sem ga odbila. Sedel je v avto, zapeljal vzvratno, izstopil s podolgovatim omotom in vpil, izginite vsi," pove Samčeva.

"Že glede na to, kako je držal zavoj, je bilo jasno, da je v njem puška," besedo prevzame Jurij Juhant. "Umaknili smo se tako, da nas ni imel v vidnem polju in zatem se je odpeljal, poklicali smo policiste, ki so naredili zapisnik in potrdili, da gre za kaznivo dejanje. Izročili smo jim tudi posnetke videonadzornih kamer in njegovih telefonskih klicev."

Polona Samec pravi, da so policisti korektni, delajo po zakonih, ampak s temi je očitno nekaj narobe: „Dejali so nam, da naj pokličemo, če spet pride, in naj ga ne izzivamo. A bi bilo tako tudi, če bi grozili Robertu Golobu?“

Najeli varnostnika

Zavetišče zdaj cel dan stražita varnostnika, menjavata se na 12 ur. Varovanje so dobili po nižji, "kolegialni" ceni, ki pa je še vedno 585,60 evra na dan. "Porabili bomo vse prihranke in to prav zdaj, ko obnavljamo zavetišče. A bojim se za otroka, s katerima živimo tukaj in ju vsak dan vozim v šolo, ter za svoje sodelavce. Sicer pa tudi iz drugih zavetišč poročajo o grožnjah, ki so jih deležni ob odvzemih živali, nekatera, ki si lahko privoščijo, imajo že varnostnike. To je širši problem, ker policijsko spremstvo dobimo samo v primeru, če je bil lastnik že kdaj prej agresiven. Se je pa danes pripeljala marica s štirimi policisti, vprašali so, če smo v redu," zaključi Samčeva.

"Razmišljali smo celo, da bi ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sporočili, da odvzemov ne bomo več opravljali. A nazadnje so te živali najbolj potrebne pomoči."