Pravo. Po mnenju Verstovška za uveljavljanje odškodnine morda obstaja pot v sklopu obstoječih zakonov za popravo krivic ali morebitnih novih. Jeršin sicer za 15. marec napoveduje sestanek z obrambno ministrico Ljubico Jelušič, a so nam iz njene službe za stike z javnostmi sporočili, da srečanje za zdaj ni predvideno.
Pravice. Predstavnik društva mirnodobskih invalidov iz Grosupljega Lado Jeršin je prepričan, da mu pripada slabih 1.500 evrov odškodnine za nesrečo, ki se mu je zgodila med služenjem vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) leta 1979. Dva meseca in pol je bil v komi, nesreča pa ga je trajno zaznamovala.
Status invalida je težko dobil, odškodnine pa ni mogel dokazati, ker je JLA namesto dejanskih poškodb glave, ki jih je imel, v karton kot diagnozo vpisala epilepsijo, ki naj bi jo imel pred prihodom v vojsko. To, po trditvah Jeršina lažno diagnozo so pozneje upoštevali vsi slovenskih pravni organi s sodišči vred – od leta 1979 do danes. Zato zdaj Slovenijo toži pred sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu.
Odvetnika: Zastaralo!
“Triletni rok začne teči od trenutka, ko nekdo izve za škodo,” pravi odvetnik Matjaž Grebenc. Tudi Boštjan Verstovšek meni, da je primer zastaral. Razlaga, da so sodišča tudi v času Socialistične federativne republike Jugoslavije sicer težko, a vendarle dosojala odškodnine, če je obstajala dejanska odgovornost, saj za to ni bilo pravnih ovir. To so nam potrdili tudi na ministrstvu za obrambo.
