“Ko se odločimo pripraviti ribo, se moramo zavedati, da jo je treba dobro speči. Večina morske hrane, ki se znajde na naših krožnikih, je uvožene, tudi z območij, ki so okužena z listerijo,” opozarja Milan Krek s koprskega zavoda za zdravstveno varstvo.
V koprski regiji so v zadnjih letih okužbo z listerijo odkrili pri štirih obolelih iz Kopra, dveh iz Ilirske Bistrice in po enem iz Izole, Pirana in Postojne. “Zelo verjetno je, da je bilo obolelih še več, a se tega povzročitelja ni iskalo; eden od razlogov za to je verjetno tudi dejstvo, da je inkubacijska doba v povprečju en mesec in tako redkokdo pomisli na povezavo z uživanjem okužene hrane,” meni.
Industrijska načeloma varna
Pri uživanju industrijsko pripravljene hrane, ki je namenjena za takojšnjo uporabo brez kuhanja, ni strahu, saj obstajajo stroga merila, ki zagotavljajo, da število bakterij ni preseženo (ni več kot sto na gram) in je hrana zato načeloma varna. Pri prehrani, ki jo je treba predhodno toplotno obdelati (to so jajca, svinjina, perutnina, ribe in morski sadeži ...), pa je nujno zagotoviti dovolj visoko temperaturo in dovolj dolgo toplotno obdelavo, ki uniči listerijo.
Kje so sankcije?
“V Evropski uniji veljajo za to področje direktive – tudi pri nas. Imamo pa še priporočila stroke (ki so enaka kot v Nemčiji); ta so strožja od direktiv, nimajo pa moči, ker so zgolj priporočila in jih proizvajalci hrane lahko upoštevajo ali pa tudi ne,” opozarja mikrobiolog Gorazd Pretner.
Inšpektorji jih pri svojem nadzoru lahko uporabijo le kot priporočilo, ne kot ukrep, ki bi omogočil izločitev čezmerno okužene hrane. “Če je število bakterij preseženo po strokovnih priporočilih, ni zakonske podlage za ukrepanje; ostane le dobra volja proizvajalcev hrane in tistih, ki jo prodajajo. Zato je treba ta priporočila spraviti v obliko predpisov in določiti sankcije. Upava, da bosta ministra za kmetijstvo in zdravstvo prisluhnila interesom zdravja,” dodajata strokovnjaka. S smrtjo se konča 13 odstotkov okužb z listerijo.
