Sporni posli. Obrestna mera pri zadnji izdaji državnih obveznic je bila 4,4 odstotka, kar je enkrat več, kot znaša trenutna obrestna mera obveznic Dela Prodaje. Po nekaterih informacijah je Žnidaršič Planinčeva obveznice kupila po navodilu Kopača, ki je v prijateljskih odnosih z Bojanom Petanom, ki prek DZS obvladuje Delo Prodajo in Terme Čatež. Kopač je sicer vpletenost v ta posel za naš časopis že zanikal.
Državnozborska komisija, ki jo vodi poslanec SDS Andrej Vizjak, bo po počitnicah zahtevala razrešitev Ksenije Žnidaršič Planinc z mesta vršilke dolžnosti (v. d.) direktorja sklada zaradi nakupa obveznic Dela Prodaje. Kot smo razkrili pred enim tednom, je Žnidaršič Planinčeva prodala državne obveznice v vrednosti treh milijonov evrov in za ta znesek kupila obveznice z nizko boniteto, ki so bile izdane zaradi prevzema Term Čatež. Vizjak v tem vidi politično trgovino, zato ne izključuje niti možnosti ustanovitve posebne preiskovalne komisije.
Naj spomnimo, upravni odbor sklada je posel označil za negospodaren in tudi umaknil soglasje k predlogu za imenovanje Žnidaršič Planinčeve za direktorico sklada, ki je že bil na vladi. “Zdaj vsi taktizirajo, da bi bil sprejet nov zakon, po katerem bi si vlada podredila organe upravljanja v skladu,” pravi Vizjak.
Zgodovina sumljivih poslov
Stranke vladajoče koalicije so sicer ta teden umaknile predlog zakona, da bi najprej razčistili domnevne nepravilnosti pri poslovanju sklada pod zdajšnjim in tudi prejšnjim vodstvom, ki je kupovalo neperspektivne deleže elektrodistribucijskih podjetij.
Posrednik pri teh poslih je bil Darij Južna, ki naj bi spadal v tako imenovano Vizjakovo interesno skupino. “To je neumnost. Upravni organ pri teh poslih ni odkril nobenih nepravilnosti, medtem ko jih v primeru nakupa obveznic Dela Prodaje je,” pove Vizjak.
Ena in druga politika
“To se dogaja, če se politika meša tja, kamor se ne bi smela. Tako ena kot druga,” pa pravi Franc Bogovič, župan Krškega in poslanec SLS.
Franc BogovičVlada bi morala skrbeti za poslanstvo sklada – gradnjo odlagališča za radioaktivne odpadke –, ne pa da je njen glavni cilj obvladovanje vodstvenih struktur sklada.
Kot dodaja, je trenutna zakonska ureditev, čeprav dopušča vmešavanje politike, vendarle boljša od predlagane, ki je trenutno v čakalnici. “Nadzor je za zdaj razpršen, z novim zakonom pa želijo sklad podrediti direktoratu za energijo. Njegov direktor Janez Kopač je že po načelu, ki ga uvaja novi zakon, na čelo sklada postavil Žnidaršič Planinčevo, a to se mu k sreči maščuje,” dodaja Bogovič.
Žnidaršič Planinčeva je trenutno na bolniškem dopustu, zato njenega komentarja na namero komisije za nadzor javnih financ nismo dobili.
