V zadnjem letu lahko opažamo pogost trend višanja cen živil in ogrevanja. Ljudje se zaradi tovrstnih višjih stroškov težje prebijajo skozi mesec, kar vpliva tudi na plačevanje drugih stroškov. Tako nas je zanimalo tudi, ali se je povečal delež neplačnikov.
V družbi VOKA SNAGA je bilo konec lanskega leta 2.916 dolžnikov, katerih dolgovi so starejši od 90 dni. V to številko štejejo fizične osebe oziroma gospodinjstva, katerih dolgovi so višji od pet evrov. Dolžniki predstavljajo 2,6 odstotka vseh fizičnih oseb, ki so uporabniki storitev oskrbe s pitno vodo ter ravnanja z odpadki, skupna vrednost njihovih neplačanih računov pa je bila 334.433 evrov.
Delavec Snage in smetarski tovornjak.
Najvišji dolgovi leta 2020
Čeprav bi mnogi menilli, da sta inflacija in energetska kriza zelo vplivali na zmožnost plačevanja stroškov, ni tako, saj je število dolžnikov in njihov skupni dolg ostal približno enak kot leto prej, konec leta 2020 pa je bil celo za četrtino višji. Zaradi epidemije koronavirusa je v tistem letu družba začasno odložila postopke izterjatve.
V VOKA SNAGA pravijo, da dolžnikom pošiljajo opomine, omogočijo odlog plačila in plačilo na obroke, izvršba pa je skrajno sredstvo. Dolžnik, ki ne poravna opomina, prejme opomin pred tožbo. Po izteku roka za plačilo opomina pred tožbo, družba vloži predlog za izvršbo.
Postopek sodne izvršbe se običajno začne po šestih mesecih od zapadlosti računov. V letu 2022 je bilo tako vloženih 926 predlogov za izvršbo, kar je primerljivo letnemu povprečju zadnjih treh let.
Stroškov opominjanja VOKA SNAGA ne zaračunava, zamudne obresti pa obračuna le za račune, izdane za storitve ravnanja z odpadki, ki so plačani z zamudo.
Telekomunikacijski ponudniki niso preveč zgovorni
Za informacije glede zamudnikov in vpliva krize na plačevanje smo se obrnili tudi na telekomunikacijske ponudnike, kot so Telekom, A1 in T-2.
Pri Telekomu so nam zaupali, da zaenkrat še ne zaznavajo povečane plačilne nezmožnosti, saj delež zapadlih neplačanih terjatev glede na pretekla leta ne odstopa. V primeru neplačevanja naročnika pisno opomnijo v 20 dneh po zapadlosti plačila. Večina takrat račun tudi takoj poravna, v drugem primeru pa naročnike opozorijo še prek SMS sporočila, naročnike fiksnih storitev pa s sistemskim klicem oziroma preko elektronske pošte.
Če plačila tudi po tem ne prejmejo, uporabo storitev sprva omejijo, nato pa jo popolnoma onemogočijo. Vrednosti terjatev sicer ne razkrivajo, so pa dejali, da je število dokončnih izklopov izjemno majhno, delež izvršb pa zanemarljiv.
Drugače kot pri komunalnih storitvah je prvi opomin pri njih plačljiv in znaša dva evra, strošek opomina pred tožbo pa pet evrov, ta se zaračuna le pravnim osebam. V primeru nepravočasnega plačila naročnik poravna zamudne obresti po zakonsko določeni obrestni meri, stroške opominov in stroške terjatve. Ti so odvisni od višine dolga, trajanja postopka in uspešnosti poplačila.
Kadar morajo ponovno vklopiti storitve, se to zaračuna v skladu z veljavnim cenikom, strošek pa je odvisen od tega, ali je poplačilo opravljeno po delnem ali po dokončnem izklopu storitev.
Pri T-2 kot tudi pri ponudniku A1 nam konkretnih podatkov o vrednosti dolga neplačnikov niso zaupali, saj ti veljajo za poslovno skrivnost. So pa dejali, da se stanje dolžnikov pri njih ni občutno spremenilo glede na pretekla leta. Pri A1 pa so še dodali, da opominov ne zaračunavajo, zamudne obresti pa skladno z zakonom.
Vrtnica...jeseni so te očitno pozabili porezati.
Vse bo plačal Golob! In gibanje nesvoboda! Vzami čim več daj čim majn j.