Ker se v Sloveniji krepijo pritiski na rast plač kot posledica visoke gospodarske rasti, demografskih gibanj in nedorečene plačne politike v javnem sektorju, je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pripravil analizo plač in plačne politike, ki jo je v.d. direktorja Umarja Boštjan Vasle predstavil na današnji konferenci Plače: med stimulativnim plačilom in vzdržnostjo javnih financ.
Umar v njej ugotavlja, da povečanje plač v enem sektorju vpliva na povečanje plač v drugem. Torej je treba pri sprejemanju ukrepov plačne politike v javnem sektorju, kjer zdaj sindikati čakajo, da se pogajanja z vlado za povečanje plač čim prej začnejo, upoštevati t.i. demonstracijski učinek - to je, da se bo povečanje plač prelilo v povečanje plač v zasebnem sektorju, je opozoril.
Višje izobraženi v zasebnem sektorju plačani bolje
Kot je ugotavlja Umar, so plače v javnem sektorju v zadnjih letih višje od plač v zasebnem v povprečju za približno 25 odstotkov. Zakaj je tako, kaže primerjava, da ima v javnem sektorju izmed vseh zaposlenih približno 60 odstotkov visoko izobrazbo, medtem ko je v zasebnem sektorju takšnih približno 35 odstotkov. Tudi struktura poklicev je precej različna - v javnem sektorju je delež poklicev z več zahtevanimi specifičnimi veščinami skoraj 50-odstoten, v zasebnem je precej manjši.
Zaposleni s primerljivimi značilnostmi so v poklicih, kot so strokovnjaki za različne vede, tehzniki in pisarniški uradniki v javnem sektorju plačani relativno manj kot v zasebnem sektorju, medtem ko so poklici za preprostejša dela plačani relativno več. Višina negativne premije za prve je v povprečju med pet in 15 odstotkov, za druge, torej preprostejša dela, pa pozitivna v višini 20 odstotkov.
Nagrajevanje javnega sektorja premalo fleksibilno
Analiza Umarja kaže tudi na to, da je plačni sistem v javnem sektorju dopušča premalo fleksibilnosti pri nagrajevanju. Nagrajevanje v zasebnem sektorju se je v času krize preoblikovalo tako, da se je v primerjavi s fiksnim zneskom povečal variabilni znesek nagrajevanja, medtem ko v javnem sektorju tega zaradi varčevalnih ukrepov sploh ni bilo.
Ob sprostitvi varčevalnih ukrepov in zahtevah za večje plače bi bilo v javnem sektorju treba pustiti nekoliko manevrskega prostora, da se lahko ustrezno odziva tudi na spremembe v gospodarskem okolju ter zagotovi dolgoročno skladnost gibanja plač in produktivnosti.
Razlika je zato ker so podjetniki preveč požrešni!! Država jim dobušča,da plačujejo delavce z drobižem saj temu minimalcu ne moreš reči plača ampak miloščina!! Medtem se ti "podjetniki" in njihovi družinski člani KOPAJO v luksuzu!!
Je pa res, da se z zaviranjem plac v javnem sektorju dejansko zavira place v gospodarstvu, kjer se ze 4 leta delajo veliki dobicki. Tisti, ki so v gospodarstvu pod povprečno placo bodo delali za kapitaliste, ko bodo napadali javni… ...prikaži več sektor. res pa je, da JS potrebuje ornk optimizacijo. Vec sester in dolocenega osebja in manj mesalcev megle.
Zakaj pa še oni ne zaposlijo Hrvatov in Bosancev in bi lahko vsi bili na 600€ bruto pa se nebi niše pritoževal