Slovenija
130 ogledov

Plačala polog, po odpovedi ji ga trgovina ni hotela vrniti

blagajne EPA
Nakup pohištva. Potrošnica je plačala polog, potem pa urejala vse potrebno za obročno odplačevanje. Prišlo je do zapletov in odpovedi naročila. Trgovina pologa nato ni hotela vrniti, čeprav krivda za zaplet ni bila na njeni strani.

"V trgovini s pohištvom sem sklenila pogodbo za nakup postelje z dvema nočnima omaricama in vplačala polog. Že pred nakupom sem vprašala prodajalca, ali je mogoče urediti nakup na obročno odplačevanje. Pojasnil mi je, da moram od delodajalca dobiti podpisane kreditne pole in jih odnesti v poslovalnico banke, ki kot partner pohištvene trgovine ureja obročno plačevanje,” za spletno stran Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) pojasnjuje potrošnica.

Sledila je navodilom in v bančni poslovanici so ji zagotovili, da bo prošnja rešena v nekaj dneh. Informacjo je potrošnica predala uslužbenki v trgovini. Ker po šestih tednih iz trgovine ni dobila nobene informacije o dostavi, se je v trgovini oglasila osebno in od prodajalca izvedela, da so njeno naročilo stornirali, ker banka ni izvedla plačila.

Pologa ji niso hoteli vrniti

Večkrat sem klicala bančno uslužbenko in v bančno poslovalnico, vendar je bila pogosto nedosegljiva,” pravi potrošnica. Ko ji je le uspelo navezati stik z zaposlenimi v poslovalnici, so ji obljubili, da bodo zadevo uredili, vendar pa se potem niso več oglašali.

V pohištveni trgovini je nato zahtevala vračilo vplačanega pologa, ki pa ji ga niso želeli vrniti, saj da do preklica naročila ni prišlo po njihovi krivdi.

Za pomoč se je obrnila na pravno službo ZPS. “Potrošnica je upoštevala vsa navodila, ki jih je dobila v trgovini za izvedbo nakupa z obročnim odplačilom. Kasneje je nihče ni opozoril, da so nastale težave, torej je podjetje v celoti zanemarilo svojo dolžnost obveščanja in tudi samovoljno storniralo naročilo, o tem pa potrošnice sploh ni obvestilo,” pojasnjujejo.

Podjetje je v sodelovanju z banko samo ponujalo možnost obročnega odplačevanja, zato bi moralo tudi zagotoviti večjo skrbnost pri izvedbi. Potrošnica je nato prodajalca pohištva obvestila, da je za nasvet prosila pravno pisarno ZPS in na koncu so ji vendarle vrnili celoten znesek pologa.

Komentarjev 12
  • h3o 14:54 17.junij 2015.

    ja morda, ona ve, kaj je mislila s kupko. ampak, če nekdo ne ve, kaj je kupka, iz sskj ne bo izvedel, to je pa problem

  • nesehecat 14:00 17.junij 2015.

    zakaj pa ne poveste za katero trgovino gre?

  • vzev 13:16 17.junij 2015.

    Beseda kupka res ne obstaja v SSKJ. Toda ni pa popolnoma napačna. In je tudi kar pogosto v uporabi. Celo v uradnih zapisih jo lahko najdete.