Desetletnega Maksa Lenarta Černelča je slovenska javnost že spoznala, ko je njegova risbica oziroma doodle Pravljična dežela Slovenija pred letom dni krasil spletni brskalnik Google. Tokrat se petosošolec predstavlja s svojim knjižnim prvencem Družina W5051.
"Sošolka je dala pametno idejo, da kot razred skupaj naredimo knjigo in jo konec leta podarimo razredničarki Tanji za spomin. Vsak naj bi napisal zgodbo, jaz pa naj bi ilustriral. Za pomoč sem tudi prosil Maia in Aljaža. Čakal sem zgodbe, ki niso prišle do mene, vsi niso imeli časa. Maja sem se lotil dela, slike oseb sem naredil že prej in sem nato izhajal iz njih. Napisal sem eno zgodbo in jo poslal učiteljici, pa drugo in tretjo in tako naprej. Želel sem, da mi malo pomaga, pa mi je rekla, da je pisanje preveč osebno, da naj kar pišem... da bo šola že počakala. Nismo imeli veliko domačih nalog. Sproti sem ji pošiljal in na koncu malo hitel, ker se je bližal konec šolskega leta. Sem malo bolj počasen pri tipkanju …( smeh). Knjigo sem želel podariti vsem sošolcem, učiteljicam in učitelju ob koncu leta. Veliko sem manjkal, pa da ne bi pozabili name,« o svojem knjižnem prvencu, ki ga je danes predstavil v prostorih vrhniške knjižnice," pove Maks.
"Poskusil sem zajeti čim več plati življenja"
Knjiga je sicer v v fazi izdaje, doda njegova mama Mateja, predstavitev pa bo spremljala tudi razstava Maksovih slik. Maks, ki sebe rad imenuje raziskovalni umetnik, se že od rojstva bori s spinalno mišično atrofijo, kar pomeni, da so njegove mišice tako slabotne, da ne opravljajo svoje funkcije. Zaradi tega je vezan na invalidski voziček, bolezen pa je za seboj potegnila kup drugih zdravstvenih težav, od težav z dihanjem do osteoporoze. Njegov vsakdan zajema delovne terapije, fizioterapije, doma dvakrat na dan izvaja respiratorne terapije, enkrat na dan hidroterapijo, enkrat na dan pa mora tudi na "stojko" oziroma na noge.
Rojstni dan praznoval v Teheranu
Svoj deseti rojstni dan je letos praznoval v Teheranu, kamor je odpotoval po medaljo in pokal, saj je v svoji starostni skupini pomedel s konkurenco. Zmagal je namreč z risbo – avtoportretom z naslovom Z risanjem do zdravja na mednarodnem likovnem natečaju pediatričnih bolnikov.
Vesoljska naključja
V knjigi, ki jo je predstavil danes, je slikovito opisal prigode družine, ki trenutno živi v Ljubljani, sicer pa prihaja iz vesolja, prispeval pa je tudi risbice.
"V bistvu ne vem, pisal sem brez načrta, sproti, kamor so me peljale misli. Izhajal sem iz poznanih likov, dogodkov, ki sem jih preoblikoval, nadgradil... Zato sem tudi poudaril, da je podobnost z resničnimi osebami in dogodki le naključje. Če verjameš v naključja," nagajivo pripomni desetletnik, ko ga povprašamo, zakaj se je odločil za "vesoljce".
"Sem pa vključil žalost, grozo, domišljijo, veselje, hec, znanost ... Poskusil sem zajeti več strani življenja. Pisal sem pač o tistem, kar sem tisti trenutek razmišljal. Me je pa presenetilo, da se še komu zdi moja pisarija zanimiva.Več o vsebini ne bi povedal, da bo knjiga ostala zanimiva za bralce," še doda.
Bravo Maks!