Vlada je na današnji dopisni seji sprejela osnutek nacionalnega reformnega programa, ki ga mora do konca aprila poslati v Bruselj. Kot so zapisali v vladnem uradu za komuniciranje, sta med prioritetami stabilnost javnih financ z doseganjem strukturno izravnanega salda do leta 2017 in povečanje zaposlenosti na raven 850.000 delovno aktivnih prebivalcev. Z odpravo neravnovesij naj bi omogočili pogoje za ponovno doseganje gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest.
Gospodarski ukrepi
Med gospodarskimi ukrepi izpostavljajo sanacijo bančnega sistema, razdolževanje podjetij, privatizacijo in prestrukturiranje podjetij, konsolidacijo javnih financ ter doseganje dolgoročne vzdržnosti javnega dolga. Prav tako so, kot so zapisali v uradu, pomembni ukrepi za oživitev gospodarske rasti na kratki rok ter izboljšanje konkurenčnosti za dolgoročno vzdržno rast.
Varčevanje
Podrobnosti osnutka nacionalnega reformnega programa še niso znane, je pa finančni minister Uroš Čufer danes v Atenah dejal, da je v reformnem načrtu, ki ga je vlada poslala v DZ, predlog zmanjšanja mase plač za pet odstotkov. Ob tem je spomnil na lansko zavezo, da se dogovor o zmanjšanju mase plač v letu 2015 doseže sredi letošnjega leta.
Sindikati ne bodo pristali
Napoved že razburja sintikate javnega sektorja. "Če vlada resnično da tak predlog, je to tako, kot bi nekoga povabili na pretep," pravi Branimir Štrukelj, vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja.
Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi pa je dejal, da bo pri sindikatih potrebne zelo veliko volje že za to, da pristanejo na podaljšanje ukrepov, ki veljajo do konca tega leta.
Zdravstvena reforma ni omenjena
Zdravstvena reforma v osnutku reformnega programa ni omenjena. Govora je le o racionalizaciji in optimizaciji izvajalcev javne zdravstvene dejavnosti.
V osnutku omenja, da se proučuje košarica ugodnosti iz zdravstvenega zavarovanja, premik iz bolnišničnega v ambulantno zdravljenje, promocija splošnih zdravnikov, racionalizacija sheme financiranja zdravstva, širitev plačila zavarovanja na študente, ki delajo, uskladitev zavarovanja z upokojenci in financiranje za dolgotrajno oskrbo.
Med ukrepi so navedeni skupno javno naročanje javnih zdravstvenih zavodov, skupno izvajanje določenih dejavnosti in racionalizacija zdravstva skozi nadaljevanje projekta e-zdravje.
Kaj imajo skupnega Tito, Freud in Hitler?Ničesar skupnega nimajo. So pa živeli v prvi polovici dvajsetega stoletja in na svoji koži doživeli fašizem, nacizem in stalinizem, totalitarizme torej. Česa se lahko naučimo od njih? …http://za-misli.si/kolumne/dusan-rutar/1556-kaj-imajo-skupnega-tito-freud-in-hitler
Najprej je Virant s plačnimi usklajevanji povečal plače in reveži bodo morali sedaj za nekaj odstotkov to znižati pa delajo tak kraval. Kdaj so se plače v gospodarstvu kljub krizi kar naprej dvigale ( po Virantovo usklajevale) kot se dogaja v javni upravi .
Žal Štrukelj če bodo vsi ostali bodo tudi sindikati morali ...Ljudem to vsekakorne bo prav ... lahko se zgodi kak protest