V Pekrah je bila pred devetnajstimi leti postavljena cena za samostojnost Slovenije, to je človeško življenje, saj je tu padla prva žrtev osamosvojitvene vojne, je na slovesnosti v spomin na pekrske dogodke izpostavila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič.
Ljubica JelušičPrebivalci štajerske prestolnice ste takrat v uporu proti nasilju jugoslovanske vojske pokazali, kaj pomeni odločenost, povezanost in volja ljudstva. In vendar nihče ni uporabil nasilja
Po besedah ministrice bi bilo o pekrskih dogodkih, ki so pri osamosvajanju Slovenije igrali zelo pomembno vlogo, treba pogosteje govoriti. "Nikoli do tedaj in nikoli kasneje se ni zgodilo, ne doma ne v tujini, da bi civilisti branili svoje nabornike na služenju vojaškega roka s svojimi telesi, na barikadah," je dejala.
Takrat so po njenih besedah "padle vse maske", saj je jugoslovanska stran že prej načrtovala pritisk na Slovence. "Vsem je postalo jasno, da je vojaški spopad za uveljavitev samostojnosti naše domovine neizogiben," je poudarila.
Slovesnosti v Izobraževalnem centru v Pekrah so se udeležili mariborski župan Franc Kangler, načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner, številni poslanci, predstavniki ministrstev, vojske in policije ter udeleženci pekrskih dogodkov.
Incident pred vojno
Dogodki v Pekrah so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno, saj je tu 23. maja 1991 prišlo do incidenta med Teritorialno obrambo in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA).
Slovenski teritorialci so 23. maja 1991 v bližini 710. učnega centra Teritorialne obrambe zajeli dva jugoslovanska vojaška izvidnika in ju kmalu zatem izpustili. Kljub temu je jugoslovanska vojska obkolila center s tanki in zahtevala izročitev enote, ki je priprla njihova izvidnika. Dan kasneje so v Mariboru potekali pogovori mestnih oblasti in armade, pred učnim centrom in vojašnicami pa so se zbrali domačini, ki so protestirali proti ravnanju JLA, ki je zahtevala zaprtje obeh učnih centrov teritorialne obrambe v Pekrah in na Igu pri Ljubljani ter ugrabila dva teritorialca.
