Vroči in sušni julijski dnevi so pustili občutne posledice na slovenskih površinskih vodah. Na Gorenjskem, Koroškem in v Pomurju imajo reke male pretoke, ki so značilni za običajna suha poletna obdobja. Na Primorskem, Notranjskem in v osrednji Sloveniji pa so pretoki rek izrazito mali, je v ponedeljek zjutraj navedla Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).
V naslednjih dneh se bo trend upadanja nadaljeval. Vse več rek v severni, osrednji in južni Sloveniji bo doseglo izredno nizkovodne pretoke.
Pretok Save pri Šentjakobu na obrobju Ljubljane je v zgodnjem ponedeljkovem popoldnevu znašal 28,2 kubičnega metra na sekundo. Najmanjši izmerjeni pretok na tej postaji je avgusta 1993 znašal 15,5 m3/s. Največji je bil novembra 1990 - 1422 m3/s.
Kolpa je imela pri Metliki v ponedeljek malce po 12. uri pretok 10,9 kubičnega metra na sekundo. V zgodovini je bil najmanjši pretok na tej lokaciji izmerjen 1. avgusta 1983, znašal je 4,6 m3/s. Največji je bil konec septembra 1979, kar 1116 m3/s.
Prvo polovico letošnjega leta je zaznamovala nizka hidrologija, kar se je odražalo tudi na proizvodnji hidroelektrarn. Ta je bila za kar polovico nižja v primerjavi s prvimi šestimi meseci leta 2021.
Temperature nekaterih slovenskih površinskih voda so se v ponedeljek dvignile do 24 °C. Najtoplejše reke so Sava, Vipava, Krka in Kolpa v spodnjem toku.
Bohinjsko in Blejsko jezero sta imeli v ponedeljek zjutraj okoli 23 °C, morje ob slovenski obali pa 24 °C. Čez dan se bosta jezeri in morje ogreli za 1 do 2 °C. V naslednjih dneh se bodo vode še nekoliko otoplile, napoveduje Arso.
Do teega poletja najvišja povprečna dnevna temperatura Bohinjskega jezera je bila 24,6 °C, izmerjena je bila junija 2003. Preteklo soboto pa se je ob najbolj vročem delu dneva temperatura vode na merilni postaji Sveti Duh povzpela celo čez 26 stopinj Celzija.
V ponedeljek ob 8. uri je bil pretok reke Temenice na Rožnem vrhu v bližini Trebnjega zgolj 0,002 m3/s.
Zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin suša ogroža polovico ozemlja EU, je danes sporočila Evropska komisija. Okoli 46 odstotkov ozemlja unije se sooča z znatnim primanjkljajem vlažnosti tal, medtem ko na 11 odstotkih ozemlja veljajo izredne razmere, ko je vegetacija zaradi pomanjkanja vode že prizadeta, kaže poročilo Skupnega evropskega raziskovalnega centra.
Toliko časa smo se obnašali do narave , no in se še vedno, zelo mačehovsko, zdaj nam narava vse to vrača. Hoteli smo, imamo.