Poslanke in poslanci so ob obstrukciji SDS in NSi s 45 glasovi za in štirimi proti v petek pozno zvečer sprejel nov zakon o mednarodni zaščiti, po dolgi razpravi, ki se je vrtela predvsem o tem, ali je treba pogoje za azil zaostriti ali ne.
Uskladitev z EU
Zakon, ki ga je pripravila in predlagala vlada, je bil potreben zaradi prenosa prava EU v slovenski pravni sistem in s tem uskladitve azilne zakonodaje z drugimi državami članicami. "S tem se vzpostavlja skupni evropski azilni sistem," so predlagatelji zapisali v obrazložitvi.
Po njihovih navedbah je cilj zakona uvedba zakonitih, učinkovitih in hitrih azilnih postopkov, ki dajejo potrebno zaščito državljanom tretjih držav in omogočajo njihovo vključevanje v slovensko družbo.
V primerjavi s trenutno veljavnim zakonom podrobneje in jasneje določa posebna jamstva za prosilce, ki imajo posebne potrebe glede sprejema, in prosilce, ki potrebujejo posebna postopkovna jamstva, podrobneje določa roke za izdajo odločitve na prvi stopnji ter jasneje opredeljuje institut nedopustne prošnje.
Kdaj se lahko prošnja zavrne?
Del opozicije je že od začetka nasprotoval temu, da je prošnja lahko nedopustna, če prosilec prihaja iz države, ki se šteje za varno tretjo državo.
Koalicija in drugi del opozicije pa sta se v postopku zavzela še za ostrejšo rešitev, na matičnem odboru so podprli dopolnilo k 51. členu, po katerem bi bila lahko prošnja nedopustna tudi v primeru, če prosilec v Slovenijo vstopi iz članice EU.
Z dopolnilom koalicijskih strank v tretji obravnavi so to določbo črtali, tako da zakonsko besedilo ostaja takšno, kot ga je prvotno predlagala vlada.
Zadržanje odločbe
Večina na odboru je sprva podprla dopolnilo k 70. členu, po katerem tožba zoper zavrnilno odločbo v pospešenem postopku le-te ne bi zadržala, z v petek sprejetim dopolnilom na predlog SMC, DeSUS in SD pa so določbo vrnili na prvotni predlog, ki zadržanje odločbe predvideva tudi v primeru zavrnilne odločbe v pospešenem postopku.
Obstrukcija SDS in NSi
Poslanci SDS in NSi so se za obstrukcijo odločili tik po tem, ko ni bilo sprejeto dopolnilo k 51. členu na predlog SDS, po katerem bi v zakonu vendarle obdržali določbo o nedopustnosti prošnje v primeru, če prosilec v Slovenijo vstopi iz članice EU.
V razpravi so poudarjali, da ni razloga, da bi morala Slovenija sprejeti migrante, ki jih denimo Avstrija in Nemčija zavračata, in da si migranti ne morejo izmišljevati in prošenj vlagati "enkrat v Nemčiji, enkrat v Avstriji in enkrat v Sloveniji". Opozorili so, da lahko število migrantov pri nas naraste, če s predlagano določbo tega ne omejimo.
Za ZL zakonodaja prestroga
V drugem delu opozicije, v ZL, pa so nasprotno opozorili, da imamo pri nas eno najstrožjih zakonodaj in da novi zakon krši mednarodno pravo.
Violeta Tomić (ZL) je tako denimo poudarila, da je koncept varnih držav v nasprotju z Ženevsko konvencijo, in opozorila tudi na ukinjanje enkratne pomoči prvi mesec po pridobitvi mednarodne zaščite.
Prvo je tvoje ljudstvo in tvoj narod. Če nimaš za svoje otroke doma ne moreš dati sosedovim.
Prav je tako saj tudi v hišo ne pustiš ljudi ki jih ne poznaš ...pa tudi pridobitev statusa Državljana RS je potrebno zaostriti, ker je sistem zelo ohlapen in se ga zlorablja. Poglejte malo v Švico boš lahko živel in… ...prikaži večn delal , državljanstvo boš težko dobil tudi 30 let ne. Saj tudi tako je prav pri nas je velik zlorab in izkoriščanja sistema . In potem so pravice pač samo pravice in nič obveznosti...
Treba je nosit del humanitarnosti ki jo potrebujejo reveži ki bežijo iz vojnih območij. Treba je tud pomagat slovenskim revežem. Eno ne sme izključevat drugega.