Opravili 27 tisoč nadur

Uveljavitev zakona so najprej prestavili za pol leta, a tudi po novem datumu še ni deloval informacijski sistem. Napake niso bile posledica kaznivih dejanj, ampak podcenjenih tveganj, ugotavljajo na računskem sodišču, ki mu predseduje Tomaž Vesel. 

Ni podatka o izplačilih

Eden od ciljev reforme socialnih transferjev je bil, da bi se zaradi upoštevanja premoženja pri ugotavljanju  zmanjšalo število upravičencev, a da bi tisti, ki res potrebujejo pomoč, dobili več in bi se znesek podeljenih sredstev zvišal. Tega pa ni mogoče preveriti, saj ministrstvo nima podatka o izplačilih. Nekaj jih gre namreč iz državnega proračuna, nekatere pa se izplačujejo iz občinskih in o teh ni podatka, te statistike pa ne omogoča niti informacijski sistem, katerega razvoj je stal dva milijona evrov. 

27 tisoč nadur

Zamude z izdajanjem odločb so so nastale, čeprav so na centrih za socialno delo v prvih treh mesecih (od začetka leta do konca marca 2012) opravili kar 27.302 naduri, v 24 centrih je vsak usllužbenec povprečno opravil kot 60 nadur. Na CDS so sicer na novo zaposlili 68 ljudi, a so prijave odpirali šele januarja, ko je nov zakon že veljal. 

Še 14 dni pred uvedbo programska oprema ni bila do konca razvita in ustrezno testirana. Program ISCSD2 ni bil povezan s programom, ki ga CSD uporabljajo za vodenje evidenc po upravnem postopku, zato so vsako vlogo najprej ročno vnesli v en program, nato pa še v drugega. Če je imel kdo delnice, so morali na CSD poiskati podatke na spletnih straneh in na roke izračunati vrednost delnic. Poleg tega ISCSD2 ni omogočal podatkov o tem, koliko sredstev iz javnih sredstev je bilo posamezniku skupaj odobrenih. 

Glede programske opreme po ugotovitvah računskega sodišča obstaja tudi tveganje, da ministrstvo ne bi zaznalo nepooblaščenega vpogleda ali posega v osebne podatke. Uslužbenci imajo namreč dostop do kar 53 različnih zbirk podatkov. 

Možnih je še kup zlorab

Drugi cilj je bil pravičnejša razdelitev sredstev. Računsko sodišče ob tem opozarja, da so bili tisti, ki so premoženje kupili na lizing, na boljšem kot tisti, ki so premoženje kupili s posojilom, saj premoženje do plačila zadnjega obroka uradno ni njihovo. Na slabšem so bili tudi tisti, ki za otroke niso dobili vrtca in so morali iskati nesubvencionirano varstvo. Poleg tega so še vedno možne zlorabe: da prosilci ne prijavijo premoženja v tujini (plovil, vikendov, depozitov v tujini), da lažno prikazujejo, da so samohranilci ali da ne prijavijo pomoči dobrodelnih organizacij. Ker se upošteva premoženje na dan vložitve vloge, bi lahko nekateri pred vložitvijo dvignili prihranke in jih na banko znova položili po prejemu odločbe. 

Še vedno jabolka in hruške

Računsko sodišče tudi meni, da sistem še vedno ni najbolj konsistenten, saj nekatere pravice, o katerih se odloča, niso vezane na materialno stanje (brezplačen prevoz v osnovno šolo ali subvencija študentske prehrane), niso pa vključene pravice, vezane na materialni status: subvencija za bivanje študentov, pravica do brezplačne pravne pomoči, do plačevanja prispevka za RTV, subvencija mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja.