Zakaj je zakon o malem delu po vašem mnenju dober?
Zakon omogoča plačevanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Priznava delovne izkušnje, ker danes vedno manj šteje izobrazba, vedno več pa konkretno znanje. Omejitve so razumne. Vlada je pogledala, kolikšen odstotek študentov dela znotraj omejitve 720 ur oziroma šest tisoč evrov bruto na leto; takih študentov je okoli 93 odstotkov.
Aleksandar Kešeljević. Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je docent na katedri za ekonomsko teorijo in politiko. Doktoriral je na temo razumevanja znanja kot ključnega proizvodnega dejavnika in glavnega vira konkurenčne prednosti podjetniške organizacije na trgu. V času študija je delal v Pivovarni Union, s tem pa si je financiral potovanja po svetu.
Dobra se mi zdi tudi delitev 14-odstotne koncesijske dajatve, predvsem zato, ker se študentski servisi danes ukvarjajo tudi z nakupom nepremičnin, kar ni njihova osnovna dejavnost. Prav tako se mi zdi pametna uvedba rizičnega sklada, ki ga je sicer predvidevala že zdajšnja zakonodaja, pa ni funkcioniral.
Kaj pa argument sindikatov, da mali delavec vendarle ne dobi malice, bolniškega dopusta, povračila stroškov prevoza na delo...
Takoj kot začnete govoriti o fleksibilnih oblikah dela, sindikati skočijo pokonci. Ampak zakaj? Na podjetniški ravni potrebujemo večjo mero fleksibilnosti, toda na drugi strani potrebujemo tudi bolj motiviranega delavca. Prvo povzroča strah med delavci, drugo zahteva zaupanje vodstvu in dolgotrajne zaposlitvene odnose. Cesta je torej dvosmerna. Toda danes se velika večina novih zaposlitev sklene za določen čas. Sindikati tako ob omembi fleksibilnosti pomislijo na odpuščanje, nadurno delo in nižje plače, manj pa na večje zaposlovanje, prijaznejše oblike dela in višje plače. Fleksibilnost je za sindikate postala psovka.
Na začetku ste omenili, da ima zakon vseeno nekatere pomanjkljivosti.
Je hiperreguliran v smislu, da boleha za staro slovensko boleznijo, da je treba vsakega lopova, če je le mogoče, ujeti, na koncu pa ne ujamemo nobenega. Zakon je administrativno zapleten glede poročanja in nadzora. Pri izdaji napotnic potrebujete na primer množico podpisov. Postavlja se vprašanje, kdo bo to nadziral.
Aleksandar Kešeljević, ekonomistČe bi bil to zakon samo o študentskem delu, bi ga podprla večina razen študentskih servisov.
Kaj pa študent informatike, ki bo za neko podjetje kot mali delavec pripravljal zahtevno informacijsko rešitev in bo omejitev šest tisoč evrov dosegel, še preden bo delo dokončal?
Takih sicer ni veliko, toda pomenijo konkurenco mladim diplomantom na trgu dela. Študentu mora biti v čim večjem interesu, da se čim prej redno zaposli. Tudi delodajalec, če ta študent predstavlja tak talent in vir znanja, bi moral poskrbeti, da se ta čim prej zaposli. Če ga tako razume. Če pa ga razume kot strošek, kar se pri naših delodajalcih dogaja, pa je to težava.
Ministrstvo obljublja deset tisoč novih delovnih mest. Se bo to zgodilo?
Vsak zakon ima določeno količino leporečij. Novih delovnih mest zaradi zakona zagotovo ne bo. Na trgu delujeta dve sili: domače in tuje povpraševanje po naših proizvodih in storitvah. Prišlo bo zgolj do zmerne prerazdelitve dela med različnimi oblikami dela in skupinami prebivalstva na ponudbeni strani dela.
