Minister za delo Ivan Svetlik v odzivu na poročiloTakoj ko bo uveljavljena ta reforma, se bomo lotili tudi druge faze s ciljem, da se pokojninski sistem celovito prenovi in bo pripravljen za obdobje po 2025.
Organizacija OECD to ugotavlja v prvem poročilu, odkar je Slovenija lani postala članica. "Slovenija je edina članica, ki za šolanje na nižjih stopnjah potroši več kot za visoko šolstvo," ugotavlja organizacija. Predlagajo znižanje števila šol in zvišanje števila učencev na posameznega zaposlenega v šolstvu, torej manjše novo zaposlovanje in morebitno odpuščanje.
Glede visokega šolstva opozarjajo, da povprečen študent za dokončanje študija potrebuje kar sedem let, kar je med najdaljšimi dobami v OECD. Tudi zato organizacija predlaga uvedbo šolnin, ki bi tudi pripomogle k večji usklajenosti med akademskimi institucijami in gospodarstvom. Študenti bi se namreč odločali za izobrazbo, s katero bodo po končanem šolanju lahko odplačali šolanje.
Ladislav Rožič, Zveza svobodnih sindikatov, ki se s poročilom sicer ne strinja.Dokler pravnega reda ne bo, tudi strukturnih reform ne bo.
Pokojninska reforma premalo radikalna
Glede pokojninske reforme v poročilu ugotavljajo, da ta ni vzdržna do leta 2060, tako da bi morala biti še temeljitejša.
Predlagajo, da bi k delu v starosti med drugim spodbudili z znižanjem socialnih prispevkov, ki se jim trgajo od plače. Pokojnine naj bi bile namesto na plače v večji meri vezane na inflacijo, predlagajo pa tudi, da bi se za izračun pokojnine upoštevalo 27 zaporednih let, v katerih je upokojenec plačeval prispevke.
Premalo fleksibilnosti na trgu dela
OECD še opozarja, da zaščita delavcev kljub sprejetju malega dela ostaja previsoka. Olajšati bi bilo treba odpuščanje in znižati odpravnine. Povprečna plača bi morala biti precej nižja v primerjavi s povprečno in vezana zgolj na inflacijo, med drugim predlagajo v poročilu.
Poleg tega poročilo predlaga, da se usklajevanje plač v javnem sektorju povsem ustavi.
Mencinger nasprotuje pripombam
Jože Mencinger iz Ekonomskega inštituta je podal številne pripombe na priporočila OECD. Opozoril je, da gre pri strukturnih reformah dejansko za zmanjšanje socialnih transferjev, in dodal, da so kakršnekoli napovedi za leto 2060, ki se pojavljajo pri pokojninski reformi, nesmiselne. Inflacijo, ki se je bojijo v OECD, pa vidi kot eno od mogočih rešitev velike zadolženosti, saj so druga možnost verjetno bankroti in prisilne poravnave.
Še dodatni ukrepi?
Minister za finance Franc Križanič pa je kot problematičen izpostavil problem padca javnofinančnih prilivov. Če se prihodki ne bodo povečali, bodo ob sedanjih kratkoročnih ukrepih za zagotovitev javnofinančne stabilnosti potrebovali dodatne stabilne dolgoročne ukrepe, kar bo jasno marca ali aprila.
