Poklic. "Najtežje je o prekvalifikaciji prepričati tiste, ki so komaj končali osnovno šolo," pravi zaposlitveni trener pri podjetju Mojedelo.com Gorazd Prah, ki glede prekvalifikacije svetuje tudi nekdanjim delavcem Mure. Po njegovem mnenju se znanja najbolj izogibajo prav tisti, ki ga najbolj potrebujejo a so tudi najbolj prepričani, da ga ne potrebujejo.
Iskani. Trenutno se izplača prekvalificirati v poklic varnostnika, strojnega tehnika, električarja, CNC-operaterja ali gostinca, pravi Prah. Prav tako so zelo iskan kader komercialisti, a bi sogovornik odsvetoval iskanje formalne izobrazbe na tem področju, saj je kadrov z izobrazbo prodajalca, komercialista in ekonomista pri nas že zdaj veliko, "take šole, ki bi vas lahko naredila za dobrega prodajalca, pa v tem trenutku pri nas ni".
Zasmehovali so jih
In zakaj se ljudje tako upirajo šoli, celo zdaj, ko jim zavod za zaposlovanje plača izobraževanje? "Najpogosteje pravijo, da v mladosti niso imeli možnosti izobraževanja," pripoveduje Prah, a bistvo težave je v resnici povsem drugje. "Šele potem slišiš zgodbice, da ni bilo fino, da so imeli slabega učitelja, da so jih tepli, da so se grdo vedli do njih, ker so bili iz revne družine, ali pa so imeli učitelja, ki jih je smešil pred tablo ..." Tako so delavci po Prahovih besedah dobili velik strah pred šolo: "Ko sem rekel šola, se je v predavalnici pol ljudi kar zdrznilo."
In kako so se za poklic odločali včasih? "Gospa, ki je imela precej kilogramov, je povedala, da je hotela biti kuharica, pa so ji starši rekli, naj se pogleda, kakšna je – da če bo kuharica, jo bo razneslo. Potem je menila, da bo pa vrtnarka, ker rada dela z rožami. Aha, to pa ne, ker za to je treba iti v šolo v Celje, kjer se boš drogirala, so bili spet proti starši. Potem je ostala samo še tekstilna. A ko so se včasih delavci Mure odločili za tekstilno, so sprejemali racionalne in pametne odločitve: služba je bila zagotovljena, plača je bila dobra," je prepričan sogovornik.
Kot poudarja, sicer vsaj končana srednja šola zelo poveča možnosti za zaposlitev. "Saj se hitro naredi. Večerna triletna šola se naredi v letu in pol. Poznam tudi gospo, ki jo je naredila v devetih mesecih," se spominja.
Še o menjavi službe ...
"Kriza dodatno ustavlja mobilnost delovne sile med podjetji, tudi tiste, ki ima možnosti," je prepričan Prah. Dodaja, da dobri kadri v času krize nočejo menjati službe, ker pravijo: nikoli ne vem, kam bom prišel. "Služba nas uspava; četudi je slaba, nočemo iskati druge. Posebno pri ženskah opažam, da so prepričane, da ko se poročiš in dobiš otroke, se življenje neha. Preprosto se ne premaknejo več naprej," še meni sogovornik.
Miniintervju: "Delodajalci bi morali biti spodbujati zaposlene"
Zakaj se odrasli po vašem mnenju ogibajo prešolanju?
Gotovo je eden od razlogov ta, da odrasli težko sprejemajo novosti, zlasti če morajo pri tem dejavno sodelovati oziroma to od njih zahteva nek dodaten napor. Če ne vidijo nekega neposrednega učinka pri tem, da si s tem prislužijo boljše delovno mesto ali boljšo plačo, potem je to dodaten razlog.
Bi lahko rekli, da tudi redna služba v tem smislu uspava?
Brez dvoma. Zagotovo si vsak misli, da ko bo čas, bo pa že. Težko je človeka, še posebno ne preveč izobraženega, pripraviti do tega, da bi se za rezervo kaj učil.
Je takrat, ko nastopi brezposelnost, že prepozno za prekvalifikacijo?
S stališča posameznika je takrat že malo prepozno. Res pa je, da so vsi instrumenti, torej aktivna politika zaposlovanja, vezani na status brezposelnega. Samo nekateri programi so taki, da se ukvarjajo z delavci v dejavnostih, kjer so delovna mesta ogrožena. Zdi se mi, da bi morali delodajalci bolj spodbujati zaposlene k izobraževanju. Eden od dejavnikov, ki bi bil učinkovit, je ta, da bi jim omogočili študijski dopust v času, ko se pripravljajo na izobraževanje.
