leta z možnostjo podaljšanja do pet let bo izbrani koncesionar urejal javno razsvetljavo v občini.
Strategija. Občinski svetniki so sprejeli odlok o urejanju javne razsvetljave v Mestni občini Novo mesto, v kateri pa ni govora o strategijah za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja, čeprav je znano, da je novomeška občina velik svetlobni onesnaževalec. Po podatkih občinske uprave zdaj za javno razsvetljavo porabijo 2,7 milijona kilovatov električne energije na leto, kar je 74 kilovatov na prebivalca. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja jih dovoljuje največ 44,5.
Ni cilja
Odlok se tako nanaša le na izvajanje izbirne gospodarske javne službe urejanja objektov in naprav javne razsvetljave v občini. Bojan Kekec (SDS) in Gregor Macedoni (Gremo gor! Lista Gregorja Macedonija) sta se na seji strinjala, da manjka cilj, ki bi ga morala določiti občina. "Da občina na primer v naslednjih štirih letih prihrani 50 odstotkov električne energije," je izpostavil Kekec. "Da nam cilj določa koncesionar, je nesprejemljivo," pa je dejal Macedoni.
Kot so pojasnili na občini, cilje urejanja javne razsvetljave predlagajo strokovnjaki, ki jih je dolžan zagotoviti koncesionar, sprejme pa jih občinska uprava.
Določila. Uredba o zmanjševanju svetlobnega onesnaževanja je začela veljati konec septembra 2007. Med najpomembnejšimi določili je prepoved oddajanja svetlobe svetil nad vodoravnico, ki je izgubljena in gre po nepotrebnem v vesolje. Uredba vključuje tudi omejitve glede osvetljevanja kulturnih spomenikov, ki so zdaj po mnenju Društva Temno nebo Slovenije mnogo preveč osvetljena.
Osvetljevanje
Po podatkih Društva Temno nebo Slovenije ima veliko občin v Nemčiji in Avstriji porabo manjšo od 30 kilovatov na prebivalca. "Če bi bilo Novo mesto v Nemčiji, bi bili vsi izvozi z avtoceste in vpadnice z avtoceste do naselij brez razsvetljave. S stališča varčne rabe energije se nam zdi osvetljevanje cest, kjer ni pešcev, popolnoma nepotrebno in služi zgolj praznjenju občinske in državne blagajne," je povedal Andrej Mohar iz društva.
Neustrezne svetilke
Mohar je opozoril tudi na neustrezne svetilke v Dolenjem in Gorenjem Karteljevem. "Sporne svetilke so v teh dveh krajih postavili med veljavnostjo uredbe in s tem kršili zakonodajo. Manj kot 20 odstotkov svetlobe doseže cesto, preostalo pa gre v nebo in hiše," je pojasnil.
"Zelo so nadležne, ker osvetljujejo okna spalnic, in močno svetlobno onesnažujejo okolje. Poleg tega sevajo belo svetlobo, ki veliko hitreje prekine tvorjenje hormona melatonina med spanjem kot rumena svetloba. Pomanjkanje melatonina v daljšem obdobju povečuje verjetnost za raka na dojki, debelem črevesju in prostati," je izpostavil in dodal, da globa za te svetilke znaša 12 tisoč evrov za lastnika razsvetljave in 2.400 evrov za odgovorno osebo.
