Slovenija
10503 ogledov

"Odločitev o splošni stavki v vzgoji in izobraževanju je sprejeta"

Branimir Štrukelj Anže Petkovšek Stavka sindikata vzgoje in izobraževanja SVIZ pred vlado.
Izpolnitev dveh zahtev bi preprečila stavko.

Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je soglasno sprejel odločitev, da pozove preko 32 tisoč članic, od vrtcev do univerze, da glasujejo o splošni stavki v vzgoji in izobraževanju. Odbor se je že včeraj preimenoval v stavkovni odbor. Odločitev je posledica dviga plač zdravnikom in zobozdravnikom, ki jim je vlada že dala zeleno luč. 

Vlada in zdravniki naj bi v minulih dneh dosegli dogovor, s katerim naj bi se plače večini dvignile za šest plačnih razredov, nekaterim zdravnikom specializantom tudi za sedem. Najbolje plačani zdravniki bodo napredovali do 63. plačnega razreda, ki prinaša dobrih 5000 evrov bruto plače. Sporazum z zdravniki je vreden 113,5 milijona evrov. 

"Začelo se je zares in bo nekaj časa trajalo"

"Če bo večina za stavko, bomo stavko izvedli 9. marca," je sporočil glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. "Odločitev o splošni stavki v vzgoji in izobraževanju je sprejeta, izvedli pa jo bomo, ko bo tako odločilo članstvo," dodaja Štrukelj, ki ne dvomi, da bo stavka izglasovana. "Začelo se je zares in bo nekaj časa trajalo."

Znane stavkovne zahteve

Stavka bo trajala do izpolnitve dveh ključnih zahtev.

Prva je takojšnja sklenitev sporazuma o vrednotenju in plačilu dodatnega dela, ki nastaja z dodatnim delom ob obvladovanju epidemije. “Želimo imeti poseben dogovor o vrednotenju teh obremenitev. Ni mogoče pristati na to, da šolske oblasti ravnajo, kot da gre za običajno situacijo, ljudje so na koncu z močmi," pravi Štrukelj. 

Druga je zahteva po zvišanju plač vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, tudi vseh hišnikov, čistilk, kuharic, administracije, vodstva. Gre za posledico premikov plač v zdravstvu. "Plače v šolstvu zaostajajo za vsemi drugimi deli v javnem sektorju," poudarja Štrukelj. 

Šolniki zahtevajo pogajanja na enak način, kot pogajanja potekajo v zdravstvu. Vlada je sicer včeraj sprejela izhodišča za pogajanja s sindikati javnega sektorja. “To ne more nadomestiti pogajanj, ki jih zahtevamo v Svizu,” poudarja Štrukelj. 

"Do 9. marca je dovolj časa, da se o naših zahtevah dogovorimo," pravi Štrukelj.

Sindikalna konferenca visokega šolstva je medtem zahtevala takojšnje odprtje plačnega stropa po vzoru zdravnikov. "V naši državi velja načelo enakosti pred zakonom. Ni mogoče, da raziskovalce in univerzitetne profesorje postavimo v drugačen položaj kot zdravniki," poudarja Štrukelj. 

"Ne nasprotujemo zvišanju plač zdravnikov"

“Ne razumeti narobe, mi ne nasprotujemo zviševanju plač zdravnikov. Zavedamo se tega, da gre za zahtevno delovno mesto. Nasprotujemo pa temu, da se dela ekskluzivo,” poudarja Štrukelj, ki ne izključuje možnosti, da se stavki priključijo tudi znanstveni zavodi.

"Učiteljstvo gara in se trudi, da bi šole ostale odprte. Hišniki, čistilke in kuharice zbolevajo," pravi Štrukelj. "Za slovensko učiteljstvo velja, da je potrpežljivo. Ampak tega potrpljenja je – zaradi odnosa do dela – konec. To je čutiti na vsaki točki," dodaja.

Za ukrepe, povezane z delom zaradi covida-19, je bilo od začetka epidemije na polju vzgoje in izobraževanja namenjenih prek 70 milijonov evrov, so v odzivu na navedbe Sviza zapisali na ministrstvu. Na ministrstvu pravijo, da so predstavnikom vzgojno-izobraževalnih zavodov prisluhnili. Navedli so, da z njimi ves čas aktivno in redno sodelujejo ter da jim pomagajo pri reševanju dilem in izzivov, povezanih z izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa ter tudi z izzivi glede odsotnosti zaposlenih in glede izvajanja izobraževanja.

Kdo bo zagotovil denar za dvig plač?

Do dogovora vlade z zdravniki so kritični tudi v opoziciji. Poslanec SD Marko Koprivc ocenjuje, da vlada s sporazumom z zdravniki ruši in uničuje plačni sistem ter vnaša neenotnost v slovensko družbo. Koprivc opozarja, da številni v javnem sektorju ne dosegajo niti minimalne plače, vlada pa se ukvarja s tistimi, ki že zdaj prejemajo najvišje plače.

Dejan Židan pa sprašuje, kdo bo zagotovil dodaten denar v zdravstveni blagajni za višje stroške zdravniških plač, oziroma, ali bo to pomenilo za 100 do 200 milijonov evrov manj storitev za bolnike.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 72
  • srecnii 22:03 04.februar 2022.

    svinje nenasitne

  • bljitva 19:47 04.februar 2022.

    tem razvajenim šolnikom ne bi popustil niti za milimeter pa tudi če 2 let stavkajo...ne morejo se oni vzporejat z zdravniki, ki nam jih kronično primankuje in zaradi slabih plač bežijo v tujino...zdravnikom je bilo v sili razmer pač potrebno ...prikaži več zvišat plače, teli pa nikaor niso upravičeni do povišice...upam da se vlada ne bo pustila izsiljevat tem brezveznikom, ki popolnoma neupravičeno izsiljujejo....tega šruklja bi blo treba v ljubljanico namočit, pa ene par šamarjev potalat, bi se nehu zajebavat

  • Luksi 17:53 04.februar 2022.

    Ti lenuhi nič ne delajo, radi bi pa plače kot zdravniki. Vsem bi morali odpovedati delovna razmerja in zaposliti sposobne ljudi.