Med današnjimi poslanskimi vprašanji, ki so se v večini nanašala na arbitražni sporazum, je predsednika vlade Boruta Pahorja prvak stranke SNS Zmago Jelinčič vprašal, kdo bo nadzoroval denar, ki ga bomo dali Grčiji, in na kakšen način si bo slovenska vlada zagotovila vrnitev denarja.
Države v območju evra bodo Grčiji prispevale skupno 80 milijard evrov, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa 30 milijard. Slovenija bo pri reševanju Grčije prispevala 0,4848-odstotni delež oziroma 387 milijonov evrov.
Odgovor premierja je bil, da je Evropska unija morala sprejeti odločitev, da ne ravna sebično, da Grčiji da posojilo in ne tvega, da bi se bančni sistem sesul in povzročil efekt domin in zaton valute evro. Prav tako je ravnala Slovenija, je povedal Pahor in dodal, da smo se odločili za solidarnost.
Članstvo v območju evra je Sloveniji v času krize koristilo in ji zmanjšalo gospodarske in socialne težave, morebiten razpad evrskega območja pa bi Sloveniji škodoval, pravi Pahor in dodaja, da je za Slovenijo pomembna samo stabilna evropska valuta.
Slovenija naj bi prvo leto za pomoč Grčiji prispevala 145 milijonov evrov, v treh letih pa do 387 milijonov evrov.
Slovenija po Pahorjevih besedah sodi med države, ki niso v krizi, kot je Grčija, niti na robu krize ter ne v položaju kot tri druge države, ki niso v območju evra, pa jim EU že pomaga.
