Gorazd Maržič, 35-letni Kranjčan, je eden od več kot sto delavcev, ki jih je v Iskraemecu zajel letošnji val odpuščanj. V teh dneh mu poteče odpovedni rok, nove službe še ni našel.
"Odpovedni rok mi poteče 18. julija," z rahlo negotovostjo pove Maržič. Odpovedi se še vedno spominja z grenkobo. "Nisem je pričakoval, nenazadnje se je Iskraemeco pred državo zavezal, da ne bo odpuščal," pravi Maržič in doda: "Resda sem bil na čakanju, ampak naj bi aprila spet začel delati." Grenak priokus poglablja tudi birokratska neobčutljivost, zaradi katere je, kot meni, ostal brez višje odpravnine. "Mesec in pol mi je zmanjkal za 15 let delovne dobe, s katero bi dobil vsaj tisoč evrov več," ocenjuje.
Medtem je skušal poiskati novo službo. "Zanimal sem se prek poznanstev. Če jih nimaš, je nula," razlaga. Našel ni še nič, delno krivi tudi poletni čas in odsotnost ljudi. Od zavoda za zaposlovanje ne pričakuje čudežev. "Pošteno povedano, od zavoda ne pričakujem veliko. Težko, da bodo kaj našli. Če se sam ne pomudiš, ni nič," pojasnjuje.
Ohranja optimizem
Maržič na prihodnost ne gleda ravnodušno. "Malo me je že strah, verjamem pa, da se bom znašel. Po izobrazbi sem živilec, ampak če sem se v Iskraemecu izučil elektronike in bil kontrolor končnih izdelkov, pomeni, da sem prilagodljiv in se hitro priučim," ohranja optimizem. Črne misli odganja tudi s hobijem. Je namreč nogometni trener.
Kaj pravi zavod
Kranjski zavod za zaposlovanje smo včeraj povprašali, kakšne so možnosti za zaposlitev odpuščenih v Iskraemecu, koliko ljudi se je letos prijavilo na zavod in koliko jih je našlo novo službo, vendar včeraj odgovorov nismo prejeli.
