Prva in druga temeljna točka OFProti okupatorjem je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo. Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev.
Slovenijo so 6. aprila 1941 napadle Nemčija, ki si je pred tem priključila Avstrijo, Italija in Madžarska. Italijanske sile so v Ljubljano vkorakale že 11. aprila.
Kraljevina Jugoslavija, ki so jo okupirale še Bolgarija, Romunija in Albanija, je kapitulirala enajst dni po napadu. Jugoslovanska vojska se je uprla predvsem s požigom skladišč orožja in uničevanjem infrastrukture.
Kraljevina Jugoslavija je bila pod težo razmer sicer pripravljena z nemškim voditeljem Adolfom Hitlerjem skleniti pakt, vendar se je del ljudstva temu uprl, čeprav so vedeli, da tvegajo vojno. Probritanske sile so takrat naredile državni udar in na čelo Jugoslavije postavile mladoletnega kralja Petra. Hitler se je zaradi umika kraljevine od podpisa sporazuma odločil za razkosanje Jugoslavije.
Umrlo do sto tisoč Slovencev
Slovenija je bila razdeljena med italijanski, nemški in madžarski del, po kapitulaciji Italije leta 1943 pa je italijanski del prevzela Nemčija.
Jedro upora je na ozemlju Slovenije predstavljala Osvobodilna fronta. Ta se je zaradi politike komunistične internacionale po paktu med Hitlerjem in voditeljem Sovjetske zveze Josipom Stalinom do napada na Sovjetsko zvezo imenovala protiimperialistična fronta.
Po napadu Hitlerja na Sovjetsko zvezo poleti leta 1941 so se preimenovali v Osvobodilno fronto (OF). V njej so prevladali komunisti, ki so po zmagi v vojni prevzeli oblast.
V drugi svetovni vojni in povojnih pobojih, ki so sledili, je umrlo med 90.000 in 100.000 Slovencev.
