Slovenska potica bo zaščitena kot "zajamčena tradicionalna posebnost", kar pomeni, da se zaščiti receptura ali način proizvodnje ali tradicionalne surovine, sama proizvodnja potice pa ne bo geografsko omejena. Proizvajalci, ki bodo želeli proizvajati potice pod zaščitenim imenom slovenska potica, se bodo morali za proizvodnjo certificirati pri neodvisnih certifikacijskih organih.
Pravilnik za prehodno nacionalno zaščito slovenske potice bo objavljen januarja. Hkrati bo Slovenija na Evropsko komisijo poslala vlogo za zaščito slovenske potice. Postopek bo po optimističnem scenariju trajal najmanj leto in pol, pravi Tadeja Kvas Majer, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo. Države članice bodo imele možnost podati pripombe na vlogo. V primeru, da bo do tega prišlo, bo Slovenija morala odprta vprašanja oziroma neskladja urediti.
Vsak, ki bo želel prodajati slovensko potico mora v roku enega leta pridobiti certifikat, ki ga pri nas podeljujeta Bureau Veritas in Inštitut za kontrolo in certificiranje Maribor. Teoretično bodo lahko slovensko potico proizvajali po vsem svetu, če se bodo držali recepta v specifikaciji. Minister Dejan Židan je ob tem pojasnil, da bodo vsi proizvajalci morali imeti slovenski certifikat.
Na spletni strani ministrstva za kmetijstvo je objavljen dokument, v katerem je zapisana receptura za pravo slovensko potico.
Potico na vsa veleposlaništva
Minister se je zahvalil vlagateljem Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS in Sekciji živilskih dejavnosti pri Obrtno – podjetniški zbornici Slovenije, da so vložili predlog. Prepričan je, da bo slovenska potica prispevala k dodatni prepoznavnosti izven meja Slovenije. Gabrijela Salobir s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je dejala, da gre za velik projekt, ki je trajal dolgo časa, saj je bilo treba uskladiti 300 različnih receptov. V specifikaciji je tako sedaj napisano vse, od mer potičnika do sestave nadevov in posipa potice. "Postopek je trajal dolgo, ker smo hoteli uskladiti vsa vprašanja," je pojasnila.
Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc je pozdravila projekt, v katerem so sodelovali od največjega proizvajalca do najmanjšega in katerega rezultat je zelo pozitiven izdelek. "Prav bi bilo, da so slovenska veleposlaništva založena s slovensko potico," je dejala Zagorčeva in ministrstvu predlagala, da poskrbi, da bo temu tako.
O potici pisal že Trubar
Z Župančičevim verzom "moja duša je danes židane volje", je zaščito slovenske potice pozdravil dr. Janez Bogataj. Najstarejše pričevanje o slovenski potici je, kot je povedal, zapisano v knjigah Primoža Trubarja iz let 1575 in 1577. Obsežno je o njej pisal Janez Vajkard Valvasor leta 1689. "Njegov zapis je tako natančen, da bi lahko, če ne bi imeli današnjega recepta, po njegovem opisu spekli kopijo potice iz tistega časa," je povedal Bogataj. Potica je bila prvič upodobljena v knjigi o avstroogrski monarhiji iz druge polovice 19. stoletja.
Bogataj zaščito potice vidi tudi kot poseben izziv slovenskemu rokodelstvu in obrtništvu, da trgu v primernih količinah ponudi tudi potičnik. Pravo slovensko potico se namreč lahko speče le v pravem potičniku.
Pet nadevov in navpična rebra
Po predlogu vlagateljev Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS in Sekcije živilskih dejavnosti pri Obrtno – podjetniški zbornici Slovenije, bo slovenska potica zaščitena s petimi najznačilnejšimi nadevi, in sicer orehova, orehova z rozinami, rozinova, pehtranova in pehtranova s skuto. Prav tako se mora slovenska potica peči v posebnem pekaču, tako imenovanem potičniku, ki ima obodno steno gladko ali narebreno z navpično stoječimi rebri, ravnim dnom, v sredini pa prirezani stožec.
Pri Evropski komisiji je zaščitenih že 23 slovenskih kmetijskih pridelkov in živil. Od teh so kot zajamčena tradicionalna posebnost zaščiteni Idrijski žlikrofi, Belokranjska pogača in Prekmurska gibanica.
dezurni@zurnal24.si
Kdo pa je prispeval recept? Kolikor mi je znano potico v vsakem koncu Slovenije pečejo po svojem receptu.Tu so bili pametnejši od kukavice v uri : Tadeja Kvas Majer , generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo;Dejan Židan minister za kmetijstvo; Gabrijela… ...prikaži veča Salobir s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Alfa in omega etnolog dr. Janez Bogataj redni profesor za področje etnologije.Manjkajo samo še Boštjan Noč in čebelarji.Pri nas jo bomo pekli zase in za vse naše goste po istem receptu