Od inšpektorjev niso dobili črne pike

Inšpektorat za javni sektor, ki je v začetku leta opravil inšpekcijski nadzor na Vrhovnem državnem tožilstvu (VDT) in s tem preverjal okoliščine zaposlovanja višjega državnega tožilca Boštjana Škrleca za generalnega direktorja na VDT, ni odkril kršitev. Tako vsaj zagotavljajo na VDT.

"Inšpektorat ni ugotovil nepravilnosti. Ugotavlja, da ni šlo za postopke na podlagi zakona o javnih uslužbencih, za katere bi bila podana njegova pristojnost. Ta vprašanja so bila predmet neposrednega pravosodnega nadzora ministrstva za pravosodje (MP), ki je že pred časom ugotovilo, da je bila edina nepravilnost v tem postopku tista, ki jo je pred tem ugotovilo že upravno sodišče. Ta nepravilnost, ki je formalne narave in na vsebinsko izbiro kandidata izkazano ni vplivala, je bila pred več kot dvema letoma tudi v celoti odpravljena," poudarjajo na VDT.

Nadzorniki ne bodo vlagali ovadb

Nadzorna skupina MP je konec lanskega leta zaključila s preverjanjem okoliščin postopka, po katerem je Škrlec prišel do direktorskega položaja na VDT, saj je nadzor pred dobrim letom odredil tedanji minister za pravosodje Senko Pličanič.  

Pri tem pa ugotovila kršitve, ki pa kot pojasnjujejo na MP ne bodo terjale odgovornosti vodstva VDT.

pravijo na MP.

Nadzorniki so med drugim ugotovili, "da je bil predlog generalnega državnega tožilca za imenovanje točno določene osebe, višjega državnega tožilca za generalnega direktorja VDT podan s kombiniranjem zakonskih določb o sicer ločenih postopkih imenovanja in dodelitve, kar je po mnenju nadzorne skupine nedopustno. Pri tem pa je nujno upoštevati, da sama podaja predloga ne pomeni končne odločitve in s tem nastanka nedovoljene posledice, saj ima oseba, ki odloča o predlogu, možnost predlog zavrniti, če spozna, da za to obstajajo utemeljeni razlogi."

KPK lahko "reče  zadnjo"

S preverjanjem okoliščin Škrlečevega zaposlovanja pa lahko zdaj spet nadaljuje tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). KPK bo naposled v naslednjih mesecih vendarle lahko zaključila postopek, ki ga vodijo proti nekdanjemu ministru za pravosodje Alešu Zalarju in generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju.

Zaposlitev Škrleca, nekdanjega državnega sekretarja na MP v vladi Boruta Pahorja namreč na KPK pretresajo že več kot dve let. 

Fišerja in Zalarja KPK preiskujejo zaradi domnevno spornega zaposlovanja Škrleca za generalnega direktorja na VDT,  kar je že pred časom s pravnomočno sodbo ocenilo tudi upravno sodišče. KPK pa preverja vlogo oziroma morebitno nezakonito posredovanje Fišerja in Zalarja pri tej zaposlitvi, saj je prejela prijavo proti obema.

Potem, ko je vrhovno sodišče nedavno zavrnilo Zalarjevo pritožbo in ocenilo, da mu KPK v dosedanjem postopku dejansko ni kršila pravic oziroma, da postopek preverjanja Škrlečevega imenovanja niso začeli brez ustrezne zakonske podlage, lahko KPK začne pripravljati končno poročilo z ugotovitvami.