Vzroki. “Vino gre slabo v promet zaradi spremenjenih pivskih navad, in ker ima danes vsakdo doma 300 trt, poleg tega pa institucije niso naredile vsega, kot bi morale. Tu mislim na poslovno skupnost za vinarstvo pa na kmetijsko-gozdarsko zbornico, ki je za to plačana,” pravi Kunej.
“Pri meni se je oglasil tretji največji avstrijski vinar in se pohvalil s prodajo vina, saj mu za buteljko rumenega muškata odštejejo 17 evrov,” pove trsničar in vinogradnik Alojz Kunej s Sremiča. Sam ima 13 tisoč trt, vino pa težko spravi v promet, čeprav je kakovostno. Ob letošnjem prazniku vin je za vino levin prejel najvišjo oceno in edino zlato medaljo v kategoriji rdečih vin. “To vino pooseblja dolgoletne izkušnje naše družine,” se pohvalijo Kunejevi, katerih glavna dejavnost je trsničarstvo. V 32 letih so pridelali za dva bizeljsko-sremiška vinska okoliša trt, to je približno pet milijonov trsnih cepljenk.
Vinogradi opuščeni
“Na prvem vinogradniškem kongresu v Portorožu smo predlagali, da bi država obdavčila opuščene površine, ki jih je vse več, a potem bi morala obdavčiti sebe, saj je večina površin njenih,” opozarja Kunej. Županu Francu Bogoviču, ki je predsednik odbora za kmetijstvo, pa naj bi predlagal, da bi se zakupnine za zemljišča spremenile v anuitete. Potem bi bila tudi Slovenija kot Avstrija, ugotavlja Kunej.
