Oče samohranilec: Privoščil bi jima zdrav obrok

Boris (pravo ime je znano uredništvu) je oče samohranilec, ki po svojih najboljših močeh skrbi za dva sina s posebnimi potrebami. Peter ima 13, Matej pa 15 let. "Težko je, s položnicami zamujamo, starejšemu sinu bi moral kupiti bundo, pa nimam od kje vzeti," pravi. Pravkar so mu zaradi številnih dolgov zaplenili avto, boji se, da bi ga zaradi neplačila najemnine vrgli iz najemniškega stanovanja. Po dveh letih ima znova službo in pravi: "Vem, da po dežju vedno posije sonce. Za otroke bom poskrbel, tudi če bi moral imeti tri službe." 

Boril se je za skrbništvo

Boris je bil poročen z gospo, s katero sta imela dva sinova. Gospa je imela zdravstvene težave, družini je nakopala velike dolgove, z Borisom sta se veliko kregala in naposled ločila.

Boris se je dolgo boril za skrbništvo otrok, a vse zaman. Naposled je odnehal, otrokoma pa ni plačeval preživnine, saj je sklepal, da bi mati vse zapravila, kot je to počela še v času skupnega življenja. "Račun za telefon, ker je klicala na plačljive številke, je znašal 1.300.000 tolarjev (op. p. skoraj 5.425 evrov)," pravi in dodaja, da ni slovenskega operaterja, ki mu ne bi bila dolžna. Klicala je vedeževalke, pridružila se je jehovim pričam, ves čas je imela neke želje in težave, družina pa je tonila v dolgove. Otrokoma je zato raje nosil hrano, jima kupoval potrebščine, obleke in obutev.  

Čeprav mu državne službe niso bile naklonjene in mu skrbništva na začetku niso želeli dodeliti, so ga pred dvema letoma klicali iz Centra za socialno delo in ga prosili, da vzame otroke. Sicer bi jih dali v zavod, saj mati zanju sploh ni skrbela več. Tako je otroka vzel k sebi in so životarili ob 320 evrih socialne pomoči in 340-ih evrih otroškega dodatka. Občasno je našel kakšno priložnostno delo, saj so stroški visoki. Najemnina stane 350 evrov, ob plačilu položnic mu ne ostane nič več. Za mlajšega sina dobi dobre ponošene oblekice od sosedov. Za starejšega pa res nima, priznava.

Privoščil bi jima sadje in zelenjavo

Je pa zdaj prvič po dveh letih dobil redno službo in je navdušen. Kljub temu pa prav v tem trenutku njegova otroka potrebujeta nekaj več pomoči, da obdržijo streho nad glavo, da plačajo elektriko in jim lahko privošči kakšen zdrav obrok. Otroka zelenjave in sadja sploh nista vajena, ker ga nikoli niti pri materi niso jedli. Najpogosteje jedo riž na masti ali testenine s sladkorjem. Da so lahko z malo denarja siti. Ker Boris ni plačeval preživnine, mora zdaj bivši soprogi plačati veliko vsoto denarja. Zaradi tega so mu pravkar odpeljali avto, ki ga nujno potrebuje, da otroka pelje v šolo in da pride do službe. Poleg tega še vedno odplačuje stare dolgove operaterjem.

"Pred vrati so prazniki in upam, da jih bomo lahko preživeli skupaj, na toplem," pravi. Če bi imel kaj denarja, ki ga ne bi bilo treba nameniti zgolj za preživetje, bi starejšemu sinu kupil čisto novo lepo budno. "Da bi bil frajer," pravi. Mlajšega pa bi vpisal v kakšno dejavnost. Oba obiskujeta šolo za otroke s posebnimi potrebami. "Zadovoljna sta z malim. Mlajši je vesel, ker ima končno prijatelje, starejši pa je vesel, ker nekdo končno skrbi zanj," dodaja. Imata težave z učenjem, a je predvsem mlajši sin zelo priden: "Domov nosi štirice in petice." Hudo pa mu je, ker imata le ponošene obleke, ker ju številni vrstniki zaradi revščine izločajo iz družbe in ker si včasih zaradi tega ne želita iz stanovanja. Hudo mu je, ko nočeta k materi niti na obisk in ker ve, kako težko otroštvo sta imela.

Kako lahko pomagam

Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, kjer so nas povezali z očetom, so odprli račun le za to družino. Vse kar boste nakazli, bo šlo izključno tej družini, za njihove položnice in nujne potrebščine. Družino so izbrali na ZPM na podlagi resničnega stanja, dokumentacije in dobrega poznavanja zgodbe ter okoliščin. Prispevek za otroka lahko nakažete na TRR račun NLB, d.d. SI56 0201 2002 0297 991, BIC: LJBASI2X, sklic/referenca: SI00 443. Naslov je: Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska cesta 1, 1000 Ljubljana.