Predlog novele zakona o preprečevanju zaposlovanja na črno je – kot je znano – v javni obravnavi. Danes se nanj odzivajo tudi slovenski obrtniki: "Celo knjižico pripomb smo pripravili. Hočemo, da se področje uredi, da se uvede večji nadzor, višje kazni,“ pove Štefan Pavlinjek, predsednik Obrtne zbornice Slovenije. Doda primer kazni, da bi človeku, ki bi ga ujeli pri delu na črno, lahko odvzeli tudi – na primer – avtomobil.
Državi tudi predlagajo, da spet uvede splošne dohodninske olajšave, na podlagi katerih bi bilo vsakemu državljanu v interesu, da bi zahteval račun. Država bi po drugi strani na ta način tudi zagotovo dobila svoje.
Državi niti evra več
Pavlinjek ob tem pokomentira Pahorjev optimizem glede gospodarstva: "Menimo, da se stvari res normalizirajo. Je pa treba poudariti, da se iz krize zagotovo še nismo pobrali. In na tej točki je izredno pomembno, da država dela ne obremeni niti za evro več.“
Pavlinjek dodaja, da je optimizem odvisen od branže; ocenjuje, da se gradbeništvo še dolgo ne bo pobralo, medtem ko naročila v branžah, ki vstopajo v industrijsko kooperacijo z zahodnim tržiščem, rastejo. "Je pa res, da spuščajo ceno, medtem ko stroški energije in davki rastejo."
Obrtniki se obregnejo tudi ob javno upravo in poudarjajo, da bi se morali za uravnoteženje stroški javnega dela zmanjšati najmanj za 10 odstotkov. "Pet odstotkov ljudi je zagotovo preveč, če ostalim plače zmanjšamo le za nekaj odstotkov, bi bilo že veliko,“ meni in izpostavi, da je popuščanje države sindikatom javnega sektorja nedopustno.
Na tuje, kjer je ceneje
Pavlinjek je za naš portal že pred nekaj meseci povedal, da različni obrtniki že preračunavajo možnosti za selitev na tuje. "Selijo se na Madžarsko, Hrvaško, v Srbijo. Iz mojega primera lahko povem, da imamo tri tovarne na območju nekdanje Jugoslavije. V Makedoniji denimo strošek dela predstavlja le 40 odstotkov stroška pri nas.“
"Država na tako pomembni točki ne bi smela dela obremeniti niti za evro več, po drugi strani pa si nikakor ne bi smela dovoliti popuščanja sindikatom,“ poudarja predsednik obrtne zbornice in doda, da bi bilo treba vzpostaviti socialni pakt, ne pa "da se samo pogovarjamo, koliko lahko popustimo“.
