Osnutek proračuna, ki ga je za prihodnje leto pripravilo japonsko obrambno ministrstvo, vključuje nakup opreme, ki naj bi povečala tako obrambni potencial države kot tudi njene "zmogljivosti za protinapad", poročajo tuje tiskovne agencije.
Ministrstvo želi denar porabiti predvsem za nakup bojnih brezpilotnih letalnikov, hipersoničnih raket in raket dolgega dosega. Med drugim želijo prvič kupiti ameriške protiletalske rakete zemlja-zrak, ki lahko zadenejo cilje, oddaljene tudi do 1000 kilometrov, kot tudi protiraketne ščite PAC in pomorske radarje Aegis.
Osnutek proračuna vključuje tudi raziskave in razvoj hipersoničnih raket. Stroški tega projekta sicer niso podrobno opredeljeni, vendar pa bi z njim Japonska želela preprečiti testiranje in uporabo te vrste orožja s strani Kitajske, Severne Koreje in Rusije.
Največjo vojaško porabo v zgodovini ministrstvo utemeljuje z vse večjimi izzivi, ki obkrožajo Japonsko, med drugim z rusko invazijo na Ukrajino, poskusi Kitajske, da spremeni status quo v regiji, in krepitvijo severnokorejskih provokacij.
"Obstoječo ureditev čakajo resni izzivi, saj svet vstopa v novo obdobje krize," so po navedbah francoske tiskovne agencije AFP opozorili v svoji zahtevi. Osnutek proračuna bo zdaj pregledala japonska vlada, ki ga namerava v začetku prihodnjega leta potrditi v parlamentu, v veljavo pa bi lahko stopil aprila 2023, ko se začne tudi novo proračunsko leto.
Japonski obrambni izdatki so se sicer v zadnjem desetletju povečevali skoraj vsako leto. Proračunski zahtevek za prihodnje leto je resda rekorden, vendar pa je v primerjavi z lanskoletnimi 5,48 bilijoni jenov relativno skromen.
Pričakuje se namreč, da bo končni proračun vendarle višji. Člani vladajoče stranke premierja Fumia Kishide si želijo, da bi obrambni izdatki v petih letih dosegli dva odstotka BDP oziroma okoli deset bilijonov jenov (72 milijard evrov). S tem bi Japonska postala tretja največja vlagateljica v obrambo na svetu, za ZDA in Kitajsko.
Japonska vojska sicer v skladu s povojno ustavo ni uradno priznana, njeni izdatki pa so omejeni na nominalne zmogljivosti. Japonski proračun za obrambo se tradicionalno giblje okoli enega odstotka BDP.
Napačni ukrepi.
To je popolnoma razumljivo, ker Putko se ni ustavil na Krimu, kot se Dolfi ni na Avstriji, ni se Putko ustavil na Ukrajini, kot se Dolfi ni ustavil pri Poljski in še kje, Japonska in Rusija imata mnogo neporavnanih računov… ...prikaži več od prej in nista podpisala mirovnega sporazuma po 2. sv. vojni.
No, tudi njihovi zavezniki, Kitajci imajo želje po Sibiriji.